Pa smo končno pregarali celotno Jakobovo pot. Arkolonavti smo tisti pravi del camina prekolesarili lani (2013) in camino preimenovali v kolo-mino, seveda v skladu z našim imenom Ar-kolo-navti. Pot smo začeli v Lurdu, v Jaco pa smo kolesarili čez skoraj 200 metrov višji prelaz Pourtalet (1794 m n. m.).

Končni cilj je bila nekdaj najbolj zahodna znana točka stare celine, Konec Sveta ali Cabo Finisterre, kjer smo, po dobrih 1000 kilometrih prevožene poti, po vseh predpisih zažgali prešvicane nogavice in raztrgane čevlje. 

Odsek med Vrhniko (oziroma Ljubljano) in Vercellijem, znamenitim križiščem dveh romarskih poti, Frankovske, ki iz Londona vodi do Rima in Brindisija (to pot, nekaj več kot 3.000 km, smo prekolesarili v letih 2010 (reportaža) , 2011 in 2012) in naprej do Jeruzalema, in Jakobove, smo prekolesarili že leta 2011, ko smo do doma prikolesarili od Londona, celotno pot od doma (Vrhnike) do Finisterra, 1.100 kilometrski odsek med Vercellijem in Lurdom (oziroma od prelaza Somport), pa smo dokončali septembra letos (2014). Odseka med Somportom in Vrhniko smo kolesarili v smeri proti domu, ta smer pa je opisana tudi v reportaži, ta smer pa je celo nekoliko tžja, prav zaradi vzpona čez Col do Hrušice.

Romarska pot sv. Jakoba ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do svetišča svetega Jakoba (Santiago) v Composteli. Nahaja v Galiciji na severozahodu Španije in je v srednjem veku, poleg Rima in Jeruzalema, največje krščansko romarsko svetišče. Pastir iz Galicije naj bi leta 813 opazil zvezdo, ki je sije samo na neko polje. Po ukazu škofa Teodomira raziščejo ta kraj odkrijejo marmornata grobnica z napisom, ki razodeva, da gre za posmrtne ostanke Jakoba, sina Zebedeja in Salome, po najdišču pa se kraj imenuje Compostela, iz latinskega campus stellae (zvezdino polje) ali campus tellure (polje z grobiščem).

Ozemlje tedaj pripada kraljevini Asturiji pod vlado Alfonza II., ki je  spreten vojskovodja in politik in se v zgodovino zapiše kot Alfonz Čisti. Kralj izrabi priložnost, prisotnost tako pomembne relikvije naj bi ljudem okrepila duha in jih posvetila v branike krčanske tradicije pred islamom, zato da nad Jakobovo grobnico takoj zgraditi svetišče in samostan, kamor so se že leta 893 vselijo benediktinci. Sam kralj naj bi bil prvi romar do svetega kraja, ki mu sledijo vedno bolj številni romarji iz vseh krajev polotoka in nato iz vse Evrope. Compostela postane alternativa za pobožna romanja, ki dotlej potekajo le proti Rimu in od tam naprej proti Jeruzalemu, še zlasti po tem, ko romanje v Jeruzalem zaradi zasedbe seldžuških Turkov.

Razvije se več poti (itinerarijev), ki iz raznih krajev vodijo do Compostele. Ob poteh zrastejo prenočišča za popotnike ter razna pobožna znamenja in kapelice, ki jih romarji spotoma gradijo kot spokorno opravilo. Školjka je v srednjem veku predstavljala opravljeno romanje v Compostelo in so si ga romarji s ponosom pripenjali na oblačila ali vgrajevali v hišne zidove. Ohranila se je kot simbol Jakobove poti, ki se še danes uporablja.

Čez Pireneje sta najbolj znani Francoska pot (Camino Francés), ki romarje iz Pariza, Lyona in Vézelaya v Pomplono vodi čez prelaz Lepoeder (1429 m n.m.) in Aragonska pot (Camino Aragonés), ki pelje iz Arlesa v Jaco čez prelaz Somport (1632 m n.m.) v Jaco. Večina romarjev ima pri sebi romarski potni list (credenziale), ki mu omogoča dostop do poceni, včasih brezplačnih nočitve v zatočiščih po poti. V potni list romar odtisne žige prenočišč (refugio), restavracij in večjih mest, k mu zagotavlja evidenco, kje je jedel ali spal in kot dokaz o prehojeni poti, če želi ob koncu poti pridobiti potrdilo o opravljenem romanju (za potrdilo je potrebno prehoditi najmanj 100 km).

KOLOMINO, PRVI DEL: VRHNIKA–VERCELLI (2011)

KOLOMINO, DRUGI DEL: VERCELLI–LURD–COL DU SOMPORT (2014)

KOLOMINO, TRETJI DEL: LURD–COL DU POURTALET–FINISTERRE (2013) – v pripravi