Vino Marsala

K dobri hrani sodi seveda tudi dobro vino. Morda vino ne sodi v sam kakovostni vrh italijanskih vin, vsaj v svetu vina niso tako poznana (ali razvpita) kot kjanti,Brunello, Vino Nobile (vsa so toskanska vina) ali Sangratino (Umbrija),  če odštejem njihovo znamenito marsalo iz istoimenskega kraja, Nero d’Avola iz Avole in cerasuola iz Vittorie (edino sicilijansko vino z oznako DOCG), Marsali se bomo izognili (samo mestu), Avoli in Vittorii pa ne. Seveda bo treba vinu, po kolesarjenju seveda, preveriti njihovo kakovost …

Sicilija je med tistimi italijanskimi deželami, ki pridela največ vina. Samo pokrajina Trapani pridela 10% vsega italijanskega vina. Podnebje je za vinogradništvo idealno – vetrovno in suho vreme, ter vroče, ampak vseeno blago podnebje, ki skupaj z rodovitnimi tlemi omogočajo pridelavo kakovostnega grozdja. Gojenje vinske trte »na drevo« sem zanesejo Feničani v VIII. ali VII. stol. pr. n. št. O razvoju vinarstva na Siciliji ni prav veliko podatkov, kot prvo alkoholizirano vino se omenjajo šele vino Marsala leta 1773, o čemer naj bi pričala slika angleškega trgovca Johna Woodhousa, ki z ladjo pristane v Marsali in za staranje vina uporabi metodo solera.

Marsala je verjetno najbolj znano sicilijansko okrepljeno vino in je poimenovana po mestu, kjer ga prvič proizvede podjetje Johna Woodhousa, ki je prodajalo tudi Port. Kot  Port in Sherry je tudi Marsala alkoholizirano ali okrepljeno vino s stopnjo alkohola okrog 20%. Za vino uporabljajo grozdje avtohtonih trt – Grillo, Catarratto ali Inzolia. Woodwouse ustanovi vinsko zadrugo v Marsali leta 1796, leta 1812 ustanovi Benjamin Ingham konkurenčno podjetje, Vincenzo Florio s Kalabrije pa leta 1832.

Vinogradi zasajeni s Trto Grillo

V poznih 50-tih letih prejšnjega stol. začno na Siciliji ustanavljati vinske zadruge v katere se združujejo mali proizvajalci vina, nekaj le teh ostaja še danes (kleti Settesoli, Trapani). Desetletja se sicilijanska vina zaradi močne vsebnosti alkohola uporablja za mešanje s francoskimi ali piemontskimi vini, šele v 70-tih letih pa se tudi na Siciliji uveljavijo kletarske tehnike, ki omogočijo pridelavo vin s kontroliranim poreklom, Na 110.000 ha vinogradov pridelajo 6 milijonov hektolitrov vina, vendar je še vedno ustekleničeno le 20% vina.

TRTA

Na Siciliji uspeva več avtohtonih vrst trte. Med rdečimi sortami grozdja so:

• NeroD’Avola je jugovzhodna Sicilija (Avola), je najbolj razširjena in priljubljena vrsta grozda;
• Nerello Mascalese, izvirno z Etne, kjer je območje sicilijanske proizvodnja vina sedaj v »modi« – organoleptične lastnosti so primerljive z Nebbiolom in Burgundskim modrim pinotom;
• Nerello Cappuccio dopolnjuje Nerello Mascalese Etna;
  

  grozdje sorte frappato

• Frappato je z jugovzhoda Sicilije (Vittoria), vino je sveže in ima malo taninov;
• Nocera je s severovzhoda Sicilije, v DOC Mamertino dopolnjuje Nero d’Avola;

 Najbolj priljubljene sorte belega grozdja so:

• Catarratto je je med belimi sortami najbolj razširjena tako na Siciliji kot v sami Italiji;
• Grillo, sorta z veliko potenciala in veliko vrednostjo glede na za denar, križanec med trtami Zibibbo in Catarratto;
• Carricante je ključna trta vinogradništva pod Etno;
• Inzolia, ki skupaj z Grillom in Catarrattom sestavlja mešanico za Marsalo;
• Zibibbo (Aleksandrijski muškat), sorto uvedejo na Panteleriji Feničani, grozdje se uporabljajo za proizvodnji znamenitega Passita iz Pantellerie;
• Malvazija se uporablja pretežno za bolj sladka vina (predvsem za malvazija z Liparov) in
• Moscato di Noto (muškat) se uporablja za proizvodnji sladkih vin.

Na Siciliji so se uveljavile številne vinske hiše na državnem nivoji, med njimi Florio, Vini Corvo in Pellegrino.

KAKOVOST VINA 

V Italiji je kakovost vina razdeljena v pet skupin, vsaka pa mora biti označena ne nalepki na steklenici ali kartonu. Precej vina bomo spoznali na »terenu«, v nadaljevanju dajem le definicijo za kakovost in popis vina opredeljenega po kakovosti:

Vino (splošno, generično; nekdanja oznaka namizno vino (vino da tavola)). Samo dovoljene vrste grozdja, proizvajalcu ni treba izpolnjevati posebnih pravila pridelave, vino je navadno in bolj skromne kakovosti. Na etiketi obvezno le ime polnilca.

Drugi nivo kakovosti sta sortno vino in vino določene trgatve. Sortno vino (vino varietale) je vino, brez označbe ali porekla grozdja,vsaj 85% grozdja pa pripada sorti, navedeni na etiketi. Sorte, s katerimi se lahko označuje vino kot sortno, se nanaša predvsem na mednarodne. Vino letnika/trgatve (vino d’annata) je vino, brez označbe ali porekla grozdja, iz katerega je bilo vino proizvedeno, vendar je vsaj 85% grozdja iz letnika označenega na etiketi.

Vina s tipičnim geografskim poreklom (IGT). Oznake IGT je rezervirana za vina, katerih proizvodnja poteka v posameznemu geografskemu območju, najmanj 85% grozdja, iz katerega se pridobiva vinom, pa izvira izključno s tega geografskega območja. Zahteve so manj stroge od tistih, ki veljajo za vina z označbo porekla (DOC), je pa pomembna, saj je to prva stopnja v oznaki kakovosti vina, ki ga ločuje od vina brez označbe ali vina z označbo sortno ali letno.

Placido je vino z oznako IGT, trto pa gojijo na območjih, ki so ga iztrgali mafiji (!).

grozdje za vino rosso d’Etna DOC

Vina z zagotovljenim geografskim poreklom (DOC). Označbo Geografsko poreklo pomeni geografsko ime vinorodnega območja in se uporablja za označevanje kakovostnega in znanega vina, katerega značilnosti so povezane z naravnim okoljem in človeškimi dejavniki.

Oznako DOC so na Siciliji pridobila vina (vrsta trta, geografsko območje (vinski okoliš), vinska klet) Alcamo, Contea di Sclafani bianco, Contessa Entellina, Delia Nivolelli, Erice, Etna, Faro, Malvasia delle Lipari, Mamertino, Marsaa, Menfi, Monreale, Noto, Pantelleria, Riesi, Salaparuta, Santa Margherita di Belice, Sciacca in Vittoria.

Vina z nadzorovanim in zagotovljenim geografskim poreklom (DOCG).  Oznaka je rezervirana za vina, ki imajo že vsaj deset let priznano oznako DOC, pri tem pa izstopajo po kriteriju nadpovprečne kakovosti s primerljivimi vini DOC. Uporablja se za označevanje kakovosti, katere značilnosti so povezane z naravnim okoljem tradiciji, zgodovinskih dejstvih in človeškimi dejavniki ob spoštovanju posebnih proizvodnih postopkov odobrenih z ministrskim odlokom.

Na Siciliji je oznako DOCG pridobilo le vino Cerasuolo iz Vittorie s 50–70% grozdja Nero d’Avola in 30–50% grozdja Frappato.

NAZAJ NA PRVO STRAN >>>