Po prvi različici bomo proti Dunaju prekolesarili celotno Zeleno pot (473 km, Greenways – opis, trasa). Ob poti je precej zanimivih krajev ali drugih zanimivosti – na Unescovem seznamu park Průhonice, pivovarna Velkopopovicki Kozel, husitsko mesto Tabor, Jindrihuv Hradec, Vltava, Donava in za posladek še Dunaj. Če se nam bo zdela pot predolga lahko pri narodnem parku Podyji »udarimo« bližnjico do Donave in naprej proti Dunaju

Namesto da v Pragi preživimo še en večer, se bomo po skoraj celodnevnem ogledu Prage med 16.00 in 17.00 usedli na kolesa in se zapeljali do bližnjega narodnega parka Pruhonice in prvo kolesarsko etapo drugega dela (97 km) skrajšali za 22 km. Za razliko v ceni sobe si bomo lahko privoščili večerjo, naslednji dan pa bomo imeli še malo več časa za pivovarno Kozel.

Ob trasi ni prav hudo veliko hotelov, tako se lahko posamezne etape tudi še malo prilagodijo.

PREVIDENE TRASE:

  • Praga – Pruhonice (prolog, 22 km),
  • Pruhonice – Mitrovice (75 km),
  • Mitrovice – Jindrihuv Hradec (76 km),
  • Jindrihuv Hradec – Vranov (91 km),
  • Vranov – Jevišovka (78 km),
  • Jevišovka – Mistelbach (66 km) in
  • Mistelbach – Dunaj (66 km).

x

ZANIMIVEJŠA MESTA:

PARK PruhoniCE

S skupno površino 250 hektarjev je park Průhonice skupaj z gradom Průhonice češka nacionalna zgodovinska znamenitost in vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. 

Sedanji videz gradu je s konca XIX. stol. Južno krilo, znano tudi kot Mali grad, je zgrajeno na zgradbi nekdanje pivovarne, ki je nekoč povezana s sosednjo cerkvijo preko majhnega konservatorija, leta 1928 predelanega v stanovanje. Severno pročelje je zgrajeno v romanskem slogu, medtem ko se južna stran odpre na veliko teraso s pogledom na jezero pod njo, z dekorativnimi zatrepi, ki so se zgledovali po palači Wallenstein v Pragi. Drugi deli Malega gradu so v neorenesančnem slogu, z bogatimi poslikavami na pročelju. Večji grad, zgrajen na temeljih stare trdnjave Průhonice, je v obliki podkve, saj arhitekt Stibral del južnega krila poruši, da za veličasten pogled na park odpre notranje dvorišče nad jezerom. Preostanek obnovi, prizida še veliko viteško dvorano z okrašenim stropom, pročelje pa ni bistveno spremenjeno. Ob Zahodnemu krilu gradu je obnovljen bastionom, severozahodni stolp pa je nov in je morda zgrajen na mestu nekdanjega grajskega obzidja, ki je v času prejšnje prenove izginil. Kleti izkopane v skalo, so delno obnovljene.

Notranjost gradu je po nedavni prenovi leta 2010 večinoma nova, ostaneta le dve veliki peči, baročna (v modri sobi) je izdelana iz bogato oblikovanih steklenih ploščic, druga je poznega XVIII. stol. je narejena iz ploščatih belih ploščic z figuralno dekoracijo. Ob zadnji prenovi je v prvem nadstropju Velikega gradu dodana konferenčna dvorana, ki služi za znanstvena srečanja, seminarje in za komercialno uporabo.

V parku stoji majhna romanska cerkev Rojstva svete Device, najstarejši spomenik na območju Průhonice. Zgrajena je skupaj s trdnjavo in jo posvetil Jindřich Břetislav, praški nadškof in nečak češkega kralja Vladislava, leta 1187. V kasnejši rekonstrukciji je porušena romanska apsida, kapela pa je  razširjena v gotskem stilu. Na zidovih leta 1890 odkrijejo gotske linearne freske iz prve polovice XIV. stol. Glavni krilni oltar prikazuje prizore iz Marijinega življenja in prihaja iz delavnice Mojstra Vejprnice. Izvira iz konca XV. stol. Kopijo te mojstrovine si lahko ogledamo v kapeli, izvirnik stoji med češkimi gotskimi zbirkami v Narodni galeriji v Pragi.

Velké Popovice 

(400 m n.m., 2.500 preb.) je vas v vzhodni praški četrti prvič omenjena že leta 1352, a je poznana le po proizvodnji Velkopopovickega piva Kozel, ki je dobro poznan tudi pri nas.

Velkopopovický Kozel

je češki ležak. Proizvajajo ga od leta 1874. Pivovarno ustanovi František Ringhoffer iz Velké Popovice, mesta 25 km jugovzhodno od Prage. Njihov simbol je kozel. Podjetje leta 2002 kupil SAB Miller iz Londona, leta 2016 ša pivovarno prodajo Asahi Breweriesin iz Tokia.

Prva omemba pivovarne sega v XIV. stol., pivovarna, kot jo poznamo danes, pa izvira iz XIX. stol. Po letih nesoglasij in postopnem propadanju stare pivovarne, jo kupi bogat industrijski tajkun František Ringhoffer, bil župan Smíchova in eden najuspešnejših podjetnikov v češki zgodovini.

Pivovarna je zgrajena leta 1875, prva serija piva Kozel pa zvarijo že leto poprej. Pivovarna, zahvaljujoč lastniku, uvede nove tehnologije, ki spodbudijo njeno moderno zgodovino. Na prehodu v XX. stol. pivovarna doživi drugo večjo rekonstrukcijo, njena proizvodna zmogljivost pa se s prvotnih 18.000 hektolitrov letno na 90.000.

TYNEC NAD SAZAVOU

(281 m n.m., 6.000 preb.). Prva pisna omemba mesta je iz od leta 1318. Grad zgrajen v romanskem slogu in dograjen v XPV. in XV. stol, sestavljajo rotunda, opazovalni stolp, prizidana prvotno gotska stavba in temelji romanske palače. V gradu je razstava arheoloških najdb v okolici, krajevne keramike in razstavne dvorane z rednimi razstavami sodobne uporabne umetnosti.

ZANIMIVOSTI

  • grad Tynec,
  • kamnito romanska rotundo starega gradu Přemyslov;
  • kulturni center v nekdanji tovarni lončevine;
  • ruševine gradu Zbořený Kostelec;
  • Mestnoa hišo v Micků;
  • cerkev sv. Simona in Jude;
  • muzej keramike.

TABOR

(384-476 m n.m., 34.700 preb.) Mesto spomladi leta 1420 ustanovita Petr Hromádka iz Jistebnice in Jan Bydlínský iz Bydlina, ki pripadata najradikalnejšemu krilu husitov, ki kmalu postanejo znani kot taboriti. Mesto je ikona za obdobje, v katerem cvetijo enakopravne kmečke občine. Ta duh proslavi tudi skladatelj Bedřich Smetana v skladbi Pesem svobode. Zgodovinski del mesta je na vrhu osamelca, ločenega od okoliške pokrajine, ki ga obdajata reka Lužnica in obsežno jezero, ki mu husiti dajo svetopisemsko ime Jordan. Jezero, nastalo leta 1492, je najstarejši vodni rezervoar te vrste v srednji Evropi. Zgodovinski pomen mesta Tábor se zmanjša šele, ko ga zasede kralj Jurij Poděbradi leta 1452. Čeprav je velik del starih utrdb porušen, Tábor (ali Hradiště Hory Tábor, kot je imenovan v husitskem obdobju) še vedno ohranja veliko spomenikov pretekle slave.

ZANIMIVOSTI

  • V središču mesta je Žižkov trg, do katerega vodijo zelo ozke ulice.
  • Pod hišami je razvejan sistem podzemnih hodnikov, ki jih izkopljejo meščani in povežejo med seboj. Približno kilometrski odsek sistema predorov je odprt za javnost. 
  • Še vedno so vidni veliki deli starih utrdb, starodaven Kotnov stolp in vrata Bechyne v bližini stolpa.
  • Dekanijska cerkev Gospodovega spreobrnjenja na gori Tabor je zgrajena leta 1516 v slogu češke renesanse.
  • Mestna hiša, v kateri je danes muzej, hrani zanimivosti iz husitskega obdobja, kot je kmečki voz, ki so ga uporabljali kot bojni voz.

JINDRIHUV GRADEC

(475 m n.m., 22.600 preb.) Prva pisna omemba mesta je iz leta 1220, že pred tem pa tu verjetno stoji slovansko naselje. V začetku XIII. stol. je zgrajen gotski grad (v XVI. stol. predelan v renesančni dvor). V popisu po tridesetletni vojni je Jindřichův Hradec drugo največje mesto v Kraljevini Bohemiji. Med letoma 1831 in 1935 je mesto prvo na območju, ki za razsvetljavo dobi električno energijo, leta 1888 pa je v mlinu vodni pogon zamenjan za električnega (priklopljen na Křižíkovo elektrarno).

Mestni grad/palača je za praškim gradom in gradom v Češkem Krumlovu tretja največja zgradba v državi. Razteza se na treh hektarih in ima 320 sob z več kot 10.000 umetniškimi deli in podobnim številom knjig.  Pokrajinski muzej, ki se nahaja v renesančni zgradbi nekdanjega jezuitskega semenišča (1882), je eden najstarejših pokrajinskih muzejev na Češkem. Najbolj znan predmet v njem je Kryza, po Guinnessovi knjigi rekordov največja mehanska božična scena na svetu.

V mestu si je med drugim vredno ogledati:

  • ohranjeno judovsko pokopališče (datira v XV. stol.);
  • cerkev Vstajenja;
  • Kapela sv. Marije Magdalene;
  • cerkev sv. Janeza Krstnika z bližnjo stavbo, v kateri nekoč prebivajo manjši bratje in jo kasneje spremenijo v ambulanto;
  • cerkev presvete Trojice;
  • cerkev sv. Katarine;
  • spomenik sv. Trojice na Trgu miru;
  • cerkev sv. Jakoba,
  • cerkev svetega Venčeslava in
  • hiše na Trgu miru z nedotaknjeno gotsko mestno hišo

SLAVONICE

(512 m n.m., 2.700 preb.) Mesto ima tradicionalno srednjeveško renesančno mestno središče z zidnimi poslikavami (murali) pročelij zgradb iz XIV. do XVI. stoletja. Poslikave (najstarejša je iz leta 1545) so za tistimi v Pragi (1544) drugo najstarejše v Češki republiki. Renesančni videz mesta dolguje izjemnemu bogastvu v XIV. do XVI. stoletju, ko so Slavonice pomembno mesto na poti od Prage do Dunaja. Ko se pot preseli na sever, skozi mesto Znojmo, izumre bogastvo mesta, saj krajevne kmetijske in gozdarske dejavnosti ne ustvarjajo dohodka.

Prvotno nemško govoreče prebivalstvo je izgnano junija 1945. Ker Slavonice ležijo blizu avstrijske meje, jih močno prizadene železna zavesa v času komunizma, bližnji zaselek Maříž pa celo izpraznijo. Po žametni revoluciji in padcu komunizma Maříž ponovno naselijo umetniki izdelkov iz keramike, odprejo se tudi številne nove manjše galerije keramičnih izdelkov. Slavonice ponovno postanejo priljubljen cilj turistov in umetnikov.

Slavonice so priljubljene ne le zaradi ohranjenega renesančnega mestnega jedra, temveč tudi zaradi podzemnega sistema predorov iz XII. stol. in neokrnjene okolice. Obširno območje, znano kot češka Kanada Česká Kanada, je zelo priljubljena med kolesarji. Območje, v času komunizma nedostopno, zdaj ponuja prijetno vožnjo po borovih in smrekovih gozdovih na ozkih cestah ob meji.

NARODNI PARK Podyjí

(od leta 1991)je eden od štirih narodnih parkov Češke republike in se razprostira na 63 km2. Leži na nadmorski višini med 214 in 534 metri. Habitati vključujejo gozdove, travnike, orna zemljišča, grmičevje, skalnata območja in celinska mokrišča. Park napaja reka Dyje, ki teče v dolžini 40 kilometrov skozi park v gosto gozdnato dolino v visokogorju Českomoravská vrchovina. Globina doline reke sega do 220 metrov. Park je namenjen ohranjanju narave in raziskovanju ter za gozdarstvo in kmetijstvo. V parku se nahaja tudi eden najstarejših in najbolj znanih vinogradov (Šobes ali Hora Šobes, 12 ha).

Poti po parku nas vodijo  do ruševin gradu Nový Hrádek, gradu Hardegg in dvorca Vranov nad Dyjí.

V dolini raste 77 vrst rastlin, med njimi hrast, gaber, bukev in jelša, n trajno cvetoče cvetlice kot ciklama, lučnik in kosmatinec, na planoti , kjer je obdelovalno zemljišče pa predvsem ralične trabe.  Ob vodah raste osemnajst različnih vrst orhidej. V parku je 152 različnih vrst ptic, med njimi sirska žolna  in pisana penica. Med živalskimi vrstami je 65 vrst sesalcev in sedem vrst plazilcev, vključno z drevesno kačo in zeleno kuščarico. 

Dunaj

(Wien) je glavno ter največje in najpomembnejše avstrijsko mesto. S približno 1.794 milijona prebivalci  je kulturno, gospodarsko in politično središče Avstrije. Dunaj gosti številne mednarodne organizacije, med njimi Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj, Organizacijo držav izvoznic nafte in Mednarodno agencijo za jedrsko energijo. Leta 2001 je mestno jedro Dunaja uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Zaradi glasbene dediščine ga imenujejo mesto glasbe, ker pa se v mestu rodi tudi prvi psihoanalitik Sigmund Freud, imenujejo Dunaj tudi mesto sanj.

Začetki mesta segajo v čas zgodnjih keltskih in rimskih naselbin (Vindobona) in se skozi čas preobrazi v srednjeveško in baročno mesto ter prestolnico avstro-ogrskega cesarstva. Znan je po svoji ključni vlogi kot evropsko glasbeno središče, in to od časov dunajske klasike do zgodnjega XX. stol. Zgodovinsko jedro mesta je bogato z arhitekturnimi pomniki, vključujoč baročne gradove in vrtove, in se ponaša z znamenito Ringstrasse iz poznega XIX. stol. z velikimi poslopji, spomeniki in parki.

Zaradi velikega pomena mesta tako v preteklosti kot sedanjosti in dejstva, da je bilo dolgo časa prestolnica večnacionalne države Avstro-Ogrske, ima mesto v evropskih jezikih precej različnih imen: Wean (bavarsko), Vienna (angleško, italijansko), Dunaj (slovensko), Beč (srbsko, hrvaško), Viin (estonsko), Wenen (nizozemsko), Wiedeń (poljsko), Bécs (madžarsko), Vídeň (češko), Viedeň (slovaško), Відень (ukrajinsko) itd. GLEJ >>> Dunaj.



Comments are closed