• Trasa:    Luleburgaz- Tekirdag (Mapy.CZ)
• Dolžina: 75 km
• Vzponi:  512 m

OPIS POTI:

Precej kratka in ravninska etapa (nekje na sicer čaka 130-metrski vzpon), mimo obdelane zemlje in z le nekaj večjimi vasmi – Oklali, Dugicubensi, Muratli, Balabanti in Husunku. Hotel bo blizu plaže štiri kilometre pred Tekirdagom.

ZANIMIVOSTI:

 je mesto in okrožje v rovinci Tekirdağ. Med zanimivosti sodijo železniška postaja zgrajena 1870 ob progi Orient Expressa, ki je tod vozil med Istanbulom in Evropo, İnanlı Çeşmesi – vodnjak, zgrajen leta 1914, hiša, ki jo leta 1935 obišče Atatürk (tega leta Atatürk ukaže zgraditi naselje za turške begunce iz Bolgarije in Romunije. 3. junija 1936 pa opravi inšpekcijski obisk ene od hiš, na kar spominja plošča na vrtu z napisom »Ti srečni begunec, ne pozabi 3. junija, postal je obiskovalec tvoje hiše, poklonil ti je ljubezen”.

Otomanske lesene hiše, Tekirdag (wikipedija)

Rakoczijev muzej, Tekirdag (wikipedija)

TEKIRDAG (video1, video2, video3) je trgovsko središče s pristaniščem za kmetijske proizvode (pristanišče se širi zaradi nove železniške povezave z glavno tovorno linijo skozi Trakijo). V klasični antiki se imenuje Bisanthe ali Bysanthenin tudi Rhaedestus. Slednje ime se uporablja do bizantinskega obdobja in se je preimenuje v Rodosçuk, ko v XIV. stol. pade pod Osmane. Po XVIII. stol. se imenuje Tekfurdağı, po izpeljanki turške besede tekfur, kar pomeni “bizantinski gospod”. Sčasoma se ime spremeni v turško Tekirdağ in postane uradno ime v Turški republiki.

Zgodovina mesta sega okoli leta 4000 pr. n. št. V Ksenofontovi Anabazi je omenjen kot del kraljestva traškega kralja Seuthesa, kot Bisanthe pa ga Herodot. Justinijana I. obnovi mesto v VI. stol., leta 813 in leta 1206 ga po bitki pri Rodostu oplenihi Bolgari, vendar se v poznejših bizantinskih časih še naprej pojavlja kot kraj velikega pomena. Od leta 1204 do 1235 mestu vladajo Benečani po latinski okupaciji Konstantinopla med četrto križarsko vojno.

Vinski muzej Kutman, Tekirdag (wikipedija)

Med zanimivosti sodijo otomanske lesene stavbe, razen mesta in ozkih ulic, ki ti pomagajo predstavljati si življenje v otomanskem obdobju, mesto nima starinskega šarma. Ogledati si velja tudi mošeja Rüstem Paşa, ki jo leta 1553 zgradi otomanski arhitekt Mimar Sinan, Muzej arheologije in etnografije, hišni muzej Namıka Kemala, ki je posvečen življenju in delu turškega nacionalističnega pesnika Namıka Kemala (1840–1888), Rakoczijev hišni muzej, turška hiša iz XVIII. stol., kjer med izgnanstvom od leta 1720 do smrti leta 1735 živi madžarski narodni heroj Franc II. Rákóczi. Muzej je v madžarski lasti. Od vseh številnih kipov Atatürka v Turčiji je tisti v središču mesta Teikrdağ edini, ki je bil izdelan v naravni velikosti.

Eden od razlogov za obisk mesta je krajevna poslastica Tekirdağ köftesi, majhne začinjene valjaste mesne kroglice na žaru (po naše bi rekli kar čevapčiči), ki jim tradicionalno sledijo jedi sladkega lokalnega sira in zdrobovega pudinga. Ta del Turčije je znan po visokokakovostnem rakıju (Tekirdağ rakı (žganje)). Destilarne, ki so bile do devetdesetih let prejšnjega stoletja v državni lasti, so zdaj v zasebnih rokah, vinska in raki industrija pa se obnavljata, čeprav ju ovira visoka obdavčitev alkohola. Mesto je znano tudi po češnjah oziroma po festivalu češenj (junij). Muzej vina Kutman je v kraju Mürefte v Şarköyu,