Letošnje, že šestnajsto po vrsti, kolesarjenje ljubiteljev malo drugačnega kolesarjenja od tistega kar nam ponujajo slovenske kolesarske turistične agencije, in ki smo si po prvi kolesarski avanturi po poti Argonavtov od izliva Donave v Črno morje do izliva reke Reke (Timava) pri Ribičevi vasi (Villaggio del  Pescatore) v Jadransko morje leta 2007, nadeli ime Ar-KOLO-navti (oziroma Argonavti na kolesu), je bila ponovno precej adrenalinska in je malo spominjala, po mnenju udeležencev, na naše najbolj avanturistično kolesarjenje po Dinaridih od Vrhnike do Drača v Albaniji leta 2015.

V 16-tih letih smo po Evropi prekolesarili skoraj 25.000 km

Celotno kolesarjenje smo v celoti udejanjili po programu, le da so nas nekatere ceste (v slabšem slabšem smislu) od rahlo do zelo presenetile – še dobro, da sem pri pripravi trase od vsega začetka govoril, da gre za balkansko avanturo (s poudarkom na avanturi). Sprva smo se odločili, da bomo sledili evropski kolesarski pori Ob železni zavesi (EV13 – Iron Curtain Trail), pa sem hitro ugotovil, da je v Bolgariji velik del poti samo narisane na zemljevidu, v naravi je pa ni, čeprav se da s spleta “potegniti” GPX sled poti. Po Bolgariji smo precej eksperimentirali na temo železne zavese, v Turčiji pa smo namesto do Careva oziroma Rezova ob Črnem morju zavili proti Tekirdagu ob Marmanskem morju – na srečo, saj je bilo ravno tiste dni, ko naj bi tam kolesarili, na območju proti Črnemu morju na bolgarsko-turški meji divjalo močno neurje z obilico vode in plazovi.

Znamenitosti, ki smo si jih, ali ba bi si jih lahko ogledali, enako velja tudi za krajevne kulinarične dobrote, so podrobneje opisane v načrtu potovanja, tukaj podajam le nekakšen kolesarski dnevnik, recimo posebnosti, ki v programu niso bile zajete, zanimivosti, statistika, trase, razmere na cesti ipd. 

Fotoreportaža poti (Marina Vuk)

UVERTURA: KRANJ – MIROČ

Zjutraj smo se v bližini Kranja zbrali pri našem šoferju Marijanu – kolesa in prtljago smo dostavili že en dan prej – in se okrog sedme ure odpeljali proti 800 km oddaljenemu Miroču nad Donavo. Vmes smo se nekajkrat ustavili zaradi takšnih ali drugačnih potreb, hrvaško-srbsko mejo pa smo prečili relativno hitro (v koloni nismo stali niti dve uri!, smo pač že navajani na nedeljske vožnje z morja proti Ljubljani). Že bolj proti večeru smo se pripeljali do družinskega hotela Miročki raj (cela vas, ne samo hotel, na vrhu Miročke planine je bogu za hrbtom, je pa zato naselje ali vas v prav romantičnem kmečkem okolju s čistim zrakom, ki mu aromo sicer dodaja le duh po hlevskem gnoju).

DRAGAN & JAZON / AR-KOLO-NAVTI V AKCIJI / MESNA PLOŠČICA

Že precej dni v naprej sem se dogovoril za tipično balkansko kuhinjo, se pravi mešano meso na žaru in vse kar sodi zraven (zgovoren lastnik Dragan mi je sicer predlagal še tipično suhomesnato in sirovo ploščo, a sem ocenil, da bo vsega preveč – mesa z žara ter raznih pite in domačega kruha smo imeli dovolj še za tri opoldanske brunche). Je pa Dragan po lastni presoji (in brezplačno) za začetek vseeno pripravil izbor domačih suhih mesnin in sira, saj nam je povedal, da se ne moreš lotiti mesa z žara brez predjedi! Kljub drugačnemu predhodnemu dogovoru, je bila brezplačna tudi vsa pijača!

AR-KOLO-NAVTI 2023 PRED MIROČKIM RAJEM

NA POTI NISMO BILI SAMI

Z leti postajam očitno bolj počasen, pa me je  “standardni” član ar-kolo-navtov Slavko na srečo “prehitel” z reportažo letošnje avanture, za kar pa sem mu zelo hvaležen. Prispevke je v več delih objavil v Gorenjskem glasu. Besedilo sem skopiral na našo spletno stran (copy write ostaja Gorenjskemu glasu), da sem lahko dodal nekaj fotografij in spletnih povezav: 

BALKAN 2023: 1. MIROĆ-ZAJEČAR

Tudi letošnjo, XVI. arkolonavtsko kolesarsko avanturo po Balkanu je organiziral Milan Selan. Del poti smo kolesarili po znani 9950 kilometrov dolgi kolesarski poti EuroVelo 13 (Iron Curtain Trail/ Pot ob železni zavesi), ki vodi od Barentsovega do Črnega morja in je speljana ob meji med vzhodom in zahodom, ki je delila Evropo skoraj pol stoletja. Kolesarjenje smo začeli v vasici Miroč, najmlajši vasi na območju vzhodne Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1869. >>>.

BALKAN 2023: 2. ZAJEČAR-KALNA

Zjutraj je v Zaječarju, kjer smo začeli drugo etapo, deževalo. Dež je bil napovedan za ves dan, zato smo se pripravili za kolesarjenje v dežju. Načrtovana pot za ta dan je bila v celoti speljana po uradni kolesarski poti EuroVelo 13. Pot nas je prvih trideset kilometrov vodila po lokalni neprometni asfaltirani cesti skozi manjše kraje Šljivar, Lenovac in Lasovo. Dežja se sčasoma navadiš >>>.

KO JE BILA CESTA ŠE LEPA

Balkan 2023: 4. DIMITROVGRAD-SOFIJA

Zbudili smo se v lep sončen dan. Po zajtrku v hotelu smo se pripravili na četrto etapo od Dimitrovgrada do Sofije. Prvi del naše poti nas je po evropski kolesarski poti EuroVelo 13 vodil čez srbsko-bolgarsko mejo in naprej proti mestu Dragoman. Do meje z Bolgarijo je bilo pet kilometrov. Na bolgarski strani smo počakali, da smo vsi prečkali mejo, in nato nadaljevali pot. >>>.

Stolnica Aleksandra Nevskega, Sofija

Balkan 2023: 5. SOFIJA-BOROVEC

Samotne poti 

Prenočili smo v hotelu blizu glavne železniške postaje v Sofiji, prestolnici Bolgarije. Mesto leži v Sofijski kotlini pod planino Vitoša, med gorovjema Stara planina na severu in Rodopi na jugu. Cilj etape je bilo znano bolgarsko smučarsko letovišče Borovec (1300 m n. m.). To je bila tudi najvišja točka letošnjega kolesarskega potepanja po Balkanu. >>>.

Balkan 2023: 6. BOROVEC-PAZARDŽIK

Prenočili smo v Borovcu, najstarejšem bolgarskem letovišču, ki je bilo prvotno poletna destinacija bolgarskih vladarjev, kamor so hodili tudi na lov. V 20. stoletju se je Borovec postopoma razvil v sodobno smučišče z mrežo smučarskih prog in žičnic, ki se razprostirajo na severnem pobočju gore Musala, najvišjega vrha na Balkanu (2925 m n. m.), ki leži v gorovju Rila. >>>.

BALKAN 2023: 7. PAZARDŽIK-ASENOVGRAD

Sedmo etapo smo začeli v mestu Pazardžik, ki leži v zgornji Trakijski nižini, severno od gorovja Rodopi. O bogati preteklosti mesta, ki sega v sedmo tisočletje pred našim štetjem, govorijo številne arheološke najdbe. Glavne znamenitosti mesta so stolp z uro, cerkev sv. Matere Božje in zgodovinski muzej. V južnem delu mesta je na reki Marici otok s parkom Svoboda. >>>.

Balkan 2023: 8. ASENOVGRAD-KARDŽALI

Danes nas je čakala najtežja oziroma kraljevska etapa, če uporabimo izraz s kolesarskih dirk. Pot nas je vodila po neprometnih asfaltnih cestah v vzhodnih Rodopih iz Asenovgrada do Krdžalija. Trasa je bila dolga 91 kilometrov, imeli smo skupaj 1560 m vzpona, najnižja točka je bila 230, najvišja pa 765 m n. m. Ravnine skoraj ni bilo, vseskozi krajši klanci, nekaj časa navzgor, potem pa spet navzdol. >>>.

BALKAN 2023, 9. KARDŽALI-MADŽAROVO

Današnjo etapo smo začeli v mestu Krdžali. Skozi mesto teče reka Arda, na kateri so tri akumulacijska jezera. Jezero Krdžali, ki je zahodno od mesta, smo občudovali v prejšnji etapi. V vzhodnem predmestju pa se začne drugo, 29 km dolgo akumulacijsko jezero Studen kladenec. Tretje akumulacijsko jezero, Ivajlovgrad, pa se nahaja v spodnjem toku reke med mesti Madžarevo in Ivajlovgrad in je najdaljše jezero v Bolgariji, dolgo 30 km. >>>.

Le kaj bo za večerjo? Odrin

BALKAN 2023: 10. MADŽAROVO-ODRIN

Kolesarjenje smo tisti dan začeli v mestu Madžarovo, ki leži v vzhodnih Rodopih ob reki Ardi. Mesto je obdano z gorskimi pobočji in skalnimi masivi. Edinstvena mikroklima in pester relief sta idealna za gnezdenje številnih vrst ptic, kot so beloglavi jastreb, črni jastreb, egiptovski jastreb, črn… >>>

BALKAN 2023: 11. ODRIN-KIRKLARELI

Prenočili smo v mestu Odrin, ki leži v turškem delu Trakije, blizu tromeje z Grčijo in Bolgarijo. Mesto je bilo od leta 1369, ko je sultan Murat I. zavzel Trakijo, do leta 1453 prestolnica osmanskega cesarstva. Po padcu bizantinskega cesarstva je glavno mesto osmanskega cesarstva postal Konstanti. >>>

BALKAN 2023: 12. KIRKLARELI-LULEBURGAZ

Prenočili smo v hotelu v središču mesta Kirklareli. Po zajtrku smo prinesli prtljago do kombija, ki nas je spremljal na poti, in se dogovorili, da kolesarjenje začnemo čez pol ure v parku Şevket Dingiloglu nasproti hotela. Park se imenuje po turškem politiku in dolgoletnem županu mesta (1922–1930… >>>

BALKAN 2023: 13. LULEBURGAZ-TEKIRDAG