XVIII. AR-KOLO-NAVTSKA AVANTURA: PO APENINSKEM POLOTOKU

by
No comments yet

Trasa: 1.096 km, 8.170 v.m., 13 etap in 13 (14) nočitev (B&B)

S traso bomo povezali drugo polovico ar-kolo-navtske avanture od Londona do Vrhnike (2011) s koncem Frankov-ske poti v Brindisiju (London-Brindisi, tretji odsek Rim-Brindisi, 2012).

Glede na razpoložljive prenočitve, zanimivosti ob poti ter dolžine posa-meznih odsekov z višinskimi metri sem prišel, ko sem prečrtal številne manj primerne variante, do idejne avanture za razpravo. Ob tej trasi je nekaj več hotelov, pa ov jadranski obali so tudi nekoliko cenejši.

NA ZAČETEK POTI

Začnemo kot vedno v Miljah, predlagam da v soboto, 6.9.2025 ob 7.00 in se z dvema kombijema (odvisno od ude-ležbe) odpeljemo na start, ki bo v mestu Adria, nekdanjem obmorskem mestu poimenovano po cesarju Hadrijanu (morda sem si malo izmislil) in je po njemu (cesarju) dobilo ime Jadransko morje (Adriatico). Do tam bomo s kombijem predelali 320 km in bi morali prispeti pred 12.00. Celotno kolesarsko pot nas potem spremlja le en kombi, drugi se vrne po nas v Brindisi, ko končamo s kolesarjenjem.

Porto Garibaldi

Martina Franca, torta prijateljstva med Apulijo in Slovenijo

Po prihodu v Adrio (predlagam, da gremo na pot okrog 7.00) se zapeljemo še nekaj naprej do Pada v največji italijanski deželi Benečija in našo avanturo začnemo na desnem bregu reke v kraju Taglio di Po. Prvi dan bomo le malo ogreli noge in na kolesu prevozili začetnih povsem ravninskih 53 km do Lida di Pomposa. Zaradi iskanja primernega hotela etapo končamo štiri kilometre pred  bolj zanimivem ribiškem mestu Porto Garibaldi, kjer si bomo lahko naslednje jutro ogledali podajo nočnega ulova. Ko prečimo Po di Goro pri Arianu Ferrarese, zapeljemo v deželo Emilija-Romanja, po kateri kolesarimo do kneževine San Marino. od tam pa po deželi Marke vse do navdihujočega Ascolija Picena.

Do Riminija kolesarimo mimo Ravene (ogled) bolj ali manj ob Jadranski obali, v Riminiju pa zavijemo proti San Marinu (ogled) in vse do Ascolija Picena (ogled) kolesarimo ob vznožju Apeninov. Zanimivejša mesta na tem delu poti so še Urbino (ogled), Fossombrone in Cingoli.

Od San Marina je trasa kar razgibana, a do Ascolija Picena ne presežemo nadmorske višine 650 metrov. Najvišji vrh cele trase do Brindisija je le 769 m n.m. v Narodnem parku Gargano, če ne bomo “poravnali” ovinka). Do Barlette z grobnico slovenskih taboriščnikov in partizanov, kolesarimo ob obali Jadranskega morja mimo Pescare in čez Gargano (sveti Padre Pio, San Giovani Rotondo).

Truli v Alberobellu

Pri Barletti zavijemo v notranjost, se skoraj “povzpnemo” na goro Serico (548 m n.m.), kolesarimo po malo razgibani planoti mimo izredno zanimivih mest (Andria (do zelo zanimivega Castela del Monte bo morda predaleč), Gioia del Colle, Noci (večerni potep), Albrobello, Locorotondo, Cisternino, Ostuni, Carovigno – v deželi Apuliji, kamor prikolesarimo iz dežele Molise nekaj kilometrov pred malim krajem Chieuti – do tam od Ascolija Picena kolesarimo po bolj “ravninskem” delu (bolj ravno bo le, če plavamo) dežele Abruci, kjer smo maja 2014 ob številnih klancih in odlični hani (ježkov še ni bilo na meniju, sedaj so pa prepovedani) preživeli en lep teden) in se na koncu spustimo do morja v našem cilju poti.

Italijanske dežele omenjam, če bo kdo želel pokljukati, katere od dvajsetih dežel smo oziroma bomo prekolesarili. Število prebivalcev zapisani pri mestih, ki so hkrati tudi občina (comune), se večinoma nanaša na občino, število prebivalcev v mestu pa je na srečo manjše.

ETAPE Z OPISI IN PRENOČIŠČI

Upošteval sem Markov (Vuk) predlog in kolesarsko avanturo nekoliko skrajšal (na 1.050 km), predvsem pa je z 8.485 višinskimi metri precej bolj ponižana (ponižna). Za ljubitelje klancev sem ohranil nekaj izvirnih klancev! Za nove trase mimo katerih kolesarimo, se mi (še ni) dalo pripraviti novih opisov. Verjetno bo tako kot mora šele v reportaži o dejansko opravljeni poti.

DOMAČE JEDI IN PIJAČE PO ITALIJANSKIH DEŽELAH

Kolesarimo po petih italijanskih deželah, Benečiji, Emiliji-Romanji, Markah, Abrucih, Molisu in Apuliji, skoraj vse dežele pa so razdeljene še v pokrajine, a sem se pri hrani in pijači vseeno zadržal na deželni ravni. Tokrat bomo obdelali dežele, ki ležijo ob Jadranskem morju, pred leti, ko smo kolesarili po Frankovski poti iz Londona do Brindisija, pa smo “obdelali” tiste ob Tirenskem morju.

Na Apeninskem polotoku sta nam “ušli” Umbrija, ki edina na polotoku nima morske obale in Kalabrija na prstih škornja.

Na mapi je letošnja trasa označena z rdečo barvo, Frankovska pot iz Londona pa z modro.

 

 

 

Comments are closed