About potepinko

849 km, 11.400 v.m., 11 etap, 12 nočitev (večinoma z zajtrkom).

NA ZAČETEK POTI

Začnemo kot vedno v Miljah, predlagam da v soboto, 6.9.2025 ob 7.00 in se z dvema kombijema (odvisno od udeležbe) odpeljemo na start, ki bo v mestu Mantova (50.000 preb.) v mestu, do koder so nekdaj vrhniški furmani, ki so se zbirali v stari furmanski gostilni na Vrhniki poimenovani po tem kraju, tovorili blago. Do tam se bomo v kombiju prevozili 400 km in bi morali prispeti pred 13.00. Celotno kolesarsko pot nas potem spremlja le en kombi, drugi se vrne po nas v Rimini, ko končamo s kolesarjenjem.

Na turistični kmetiji se bomo (po želji) preoblekli v kolesarsko uniformo in odkolesarili na ogled zanimive Mantove (zanimivosti). Nekje v centru bomo zavezali kolesa in se peš odpravili na ogleda znamenitost, morda bo v tem času odprta tudi kakšna restavracija, da poskusimo lokalne dobrote. Kolesarski krog bo dolg kakšnih 20 km.

Olive all’Ascolana (foto Sonia Peronaci)

Na avanturo se podamo izpred hotela v Mantovi, prva etapa pa bo povsem ravninska in zato nekoliko daljša, 102 km. Modeno (185.000 preb.) si ogledamo peš (vsaj Veliki trg z mestno stolnico), nekje v centru mesta bo čas tudi za kakšno mestno dobroto – ni pa samo balzamičen kis, pijemo lahko tudi krajevno vino Lambrusco.

Pri Vignoli (25.000 preb.), kakšnih 20 km od Modene, se začno gorati Apenini in po njih kolesarimo vse do cilja v Ascolu Picenu (725 km) – od tam nas v kombiju do doma čaka 730 km –, mestu z najdaljšim mostom z enim lokom (še iz rimskih časov in je odprt za promet!), kar so porušili most čez Neretvo (novega ne štejem). Če ne drugega, bomo v po ogledu mesta poskusili njihove znamenite olive (olive all’ascolana).

Ascoli Piceno, rimski most (foto Alami)

Ob poti si bomo, poleg že omenjenih, ogledali številna znamenita mesa, večino od njih kar nekaj vpisana v seznam najlepših italijanski mest (po abecedi) – Amatrice (skoraj popolnoma porušeno v potresu 2016), Arezzo, Bibbiena, Borgo San Lorenzo, Città di Castello, Foligno, Gubbio, Norcia, (močno poškodovana v dveh potresih (2016, 2018), tudi moja »priljubljena« delikatesa z znamenitim pršutom iz Norcie (je v potresu nanjo padla cerkev sv. Benedikta (XIII. stol.)) in restavracije Volčji brlog v kleti tudi ni več, jo pa lahko ustrezno zamenja Salsiccia Bar), Poppi, Prato, Sellano (znano po Selanih, he, he), Spello (od tu lahko do Foligna napravimo ovinek čez Bevagno in Montefalco in si muke podaljšamo za 28 km s 300 v.m., a je dodatno trpljenje zagotovo upravičeno) in mimo nekaterih osamljenih samostanov ali cerkve.

Najvišja točka trase je pri Pratu alla Penna (1250 m n.m.), je pa na zadnji četrtini trase še nekaj tisočakov. Mala mal´ca. Trasa nas pelje čez 6 od 20 italijanskih deželLombardijo, Emilijo Romanjo, Toskano, Umbrijo, Lacij in Marke.

ZANIMIVOSTI

Več opisa, če bo ideja zmagovalna!

ETAPE Z MOŽNIMI PRENOČIŠČI

ET/DAN

  1.   6.9.
  2.   7.9.
  3.   8.9.
  4.   9.9.
  5. 10.9.
  6. 11.9.
  7. 12.9.
  8. 13.9.
  9. 14.9.
  10. 15.9.
  11. 16.9.
  12. 17.9.
  13. 18.9.

     TRASA

  • Milja – Mantova
  • Mantova – Modena
  • Modena – Tole’
  • Tole’ – Prato
  • Prato – Londa
  • Londa – Poppi
  • Poppi – Citta di Castello
  • Citta di Castello – Branca
  • Branca – Foligno
  • Foligno – Norcia
  • Norcia – Amatrice
  • Amatrice – Ascoli Piceno
  • Ascoli Piceno – Milje

    HOTEL

  • Agrit. Beatilla (10 km pred Mantovo)
  • B&B Hotel Modena (BB, BO 1.018/PT)
  • Falco d’Oro
  • Art Hotel Milano
  • Agrit. La Noce di Francesca
  • San Lorenzo
  • Garden Exiperience
  • Castello di Bacaresca
  • City Hotrl & Suites
  • Maiale (6), Il Corso (6), San Lorenzo (8-10)
  • Il Castagneto (info@hotelilcastagneto.com)
  • Penille
  • HOME SWEET HOME

    KM

  • 2x kombi
  • 92
  • 62
  • 89
  • 68
  • 77
  • 86
  • 76
  • 74
  • 71
  • 68
  • 88
  • 2x kombi

921 km, 11,500 v.m., 12-13 etap in nočitev (večinoma z zajtrkom)

Znamenita dirka čez Apenine od Jadranskega do Tirenskega morja (tudi Dirka dveh morij) je bila letos že 59. Seveda sem pobral le idejo, tudi nekaj odsekov in nastala je idejna trasa. Glede na razpolo-žljive prenočitve (glede na to, da ne kolesarimo ob ustaljenih turističnih tokovih, je tudi tu problem najti hotele – ti sicer so, pa jih bodisi ni na Bookingu bodisi so premajhni za večjo skupino), zanimivosti ob poti ter dolžine posameznih odsekov z višinskimi metri sem prišel, ko sem prečrtal številne manj primerne variante, do idejne avanture za razpravo.

NA ZAČETEK POTI

Začnemo kot vedno v Miljah, predlagam da v soboto, 6.9.2025 ob 7.00 in se z dvema kombijema (odvisno od udeležbe) odpeljemo na start, ki bo v mestu Adria, nekdanjem obmorskem mestu poimenovano po cesarju Hadrijanu (morda sem si malo izmislil) in je po njemu (cesarju) dobilo ime Jadransko morje (Adriatico). Do tam bomo s kombijem predelali 320 km in bi morali prispeti pred 12.00. Celotno kolesarsko pot nas potem spremlja le en kombi, drugi se vrne po nas v Rimini, ko končamo s kolesarjenjem.

Ferrara (wikipedia)

Po prihodu v Adrio (predlagam, da gremo na pot okrog 7.00), bomo že prvi dan malo pretegnili noge in na kolesu prevozili začetnih in povsem ravninskih 60 km do zgodo-vinsko zanimivejše Ferrare, kjer bomo prvič na naši avanturi prenočili (Garmin pravi, da bo do hotele 65 km). Verjetno bo pred večerjo čas tudi za ogled mesta, poznanega po »svetnici« Lukreciji Borgia, hčerki papeža Aleksandra VI. Lukrecija je bila znana po tem, da je s porokami (in umori) priženila posesti Državi Cerkve, a je bila v Ferrari kljub temu vseeno zalo cenjena.

Takoj za Modeno (185.000 preb.) se začnemo vzpenjati po Apeninih, kolesarimo mimo malo večjega Castelnova ne’ Monti (10.500 preb.), čez najvišjo točko prvega vzpona (prelaz Pradarena, 1.579 m n.m., se nato večkrat spustimo in ponovno dvignemo vse do Monte Zuccona (679 m n.m.) – kolesarimo naokrog, ne čez), ko se nato po lepem klancu, kakšnih 18 km, spuščamo vse do Tirenskega morja in ga dosežemo pristanišču Pietrasante. Ne glede na kraj nočitve (a, b, c) se proti Tirenskemu morju spustimo po drugi poti kot tisti od Velikega Bernarda do Rima, ki je peljala mimo Aulle.

Nekaj časa kolesarimo ob obali, malo pred Piso po ogledu mesta in nočitvi zavijemo nazaj proti morju in se v Livornu poslovimo od Tirenskega morja. Prvih dvesto kilometrov je trasa bodisi ravna ali se (v drugi polovici) le rahlo vzpenja, nekje a črti med Firencami in Siena pa zakolesarimo v razgiban Chiantinekakšen podolgovat otok poznan po istoimenskem vinu pred pravimi Apenini. Od tu je trasa vse do San Marina dobro razgibana, najvišji prelaz pa je Pian dei Lelli s 1.474 metrih. Poleg znamenitega svetišča La Verna, kraja kjer je Frančišek dobil kristusove rane (stigmate), San Marina in ciljnega Riminija si lahko ogledamo le nekaj malo znanih krajev kot sta Poppi (predvideno prenočevanje) in Badia Prataglia. Od Riminija do doma nas čaka še 520 km v kombiju.

ZANIMIVOSTI

Več opisa, če bo ideja zmagovalna!

ETAPE Z MOŽNIMI PRENOČIŠČI

   ET/DAN

  • 01 6.9.
  • 02 7.9.
  • 03 8.9.
  • 04 9.9.
  • 05 10.9.
  • 06 11-9.
  • 07 12.9.
  • 08 13.9.
  • 09 14.9.
  • 10 15.9.
  • 11 16.9.
  • 12 17.9.
  • 13 18.9.
  • 14 19.9. 

    TRASA

  • Milje – Adria (kombi, 320 km) – Ferrara
  • Ferrara – Modena
  • Modena – Sordiglio
  • Sordiglio – Apello (Licciana Nardi)
  • Licciano Nardi – Giuncugnano
  • Giuncugnano – Marina Pietrasanta
  • Pietrasanta – Pisa – Livorno 
  • Livorno –  Volterra
  • Volterra – Pietrafitta 
  • Pietrafitta – Poppi
  • Poppi – Bagno di Romagna
  • Bagno di Romagna – San Leo
  • San Leo – Rimini
  • Rimini – Milje (kombi, 520 km) 

    HOTEL

  • Lucrezia Borgia (BB)
  • B&B Hotel Modena (BB)
  • Agrit. Sordiglo (BB)
  • Agrit. Montagna Verde (BB)
  • Agtit. Cilla (B)   
  • Villa Edera (BB) 
  • Europa Parking (BB)
  • Chiostro delle Monache 
  • Residenza del Sogno
  • Albergo San Lorenzo
  • Albergo Roma
  • Leo Albergo Difuso (BB
  • Apogeo (BB) 

    KM

  • 78/ 78
  • 88/166
  • 57/223
  • 94/317
  • 64/381
  • 73/454
  • 63/517
  • 72/589
  • 68/657
  • 90/747
  • 67/813
  • 56/869
  • 53/922 


986 km, okroglih 10,000 v.m., 12 etap, 13 ali 14 nočitev (večinoma z zajtrkom)

Ena od idej, ki se je pojavljala na kolesarjenju po Baltiku je bila Sardinija. Pripravil sem izhodiščno idejo (986 km), vključil nekaj zanimivih plaž in krajev ter dodal še nekaj (preveč) višinskih metrov (8.954 v.m. je po dnevih kar lepo razporejenih), ki se jim sicer na Sardiniji težko izogneš, a sem zato primerno skrajšal dolžine dnevnih etap. Dolžina etap in vijuganje po Sardiniji je v resnici precej odvisna od razpoložljivih hotelov na Booking.com (se jih pa sicer najde precej na spletu, a je potem treba za vsakega poslati povpraševanje, spraševati za ceno itd, itd, … kar je pa v fazi načrtovanja preveč zamudno.

Vozni redi trajektov ter stroški nočitev in trajektov so po trenutnih cenah. V oceni stroškov so hoteli (upoštevane tudi nočitve šoferjev) in trajekti (tudi kombijev) objavljene sredi tega oktobra koncu, stroški najema kombijev pa (še) ne. Računal sem stroške na 16 udeležencev in dva šoferja. (Predvideni stroški bodo izračunani le za zmagovalno traso!)

Glede na to, da je Livorno, izhodiščna točka naše Sardinije razmeroma blizu (560 km v eno smer), sem pripravil oceno stroškov za različico, da nas celo pot spremljata dva kombija in različico, ko nas celo pot spremlja le en kombi, drugi pa nas le pripelje do Livorna in nas potem ob vračanju tudi v Livornu pobere. VENDAR KAKŠNE PREPRIČLJIVE RAZLIKE NI !

Če upoštevamo, da so (letošnje) temperature še sredi oktobra 25°C, predlagam nekoliko kasnejši termin XVIII. Ar-kolo-navtske avanture, recimo z začetkom v soboto, 6. ali 13. 9. 2025 (ni petek 13.). Stroški hotelov in trajektov so obračunani za prvi termin.

Seveda pričakujem dodatke, popravke in priporočila za traso (predvsem če sem spustil kakšno večjo zanimivost ali znamenitost). Sicilije ne poznam razen zgodbic o nekdanjemu italijanskemu predsedniku Silviu Berlusconiju in njegovi luksuzni rezidenci (Villa Cetrosa v kraju Porto Rotondo).

Pri načrtovanju sem se, če se je le dalo, izogibal državnim cestam (SS – strade statale) in stezam (na mapi označen črtkano, četudi so po njih speljali kolesarsko pot) in jih risal po deželni (SR – strade regionale) in pokrajinskih cestah (SP – strada provincionale). Ja seveda, kjer se je dalo!

NA START (sobota, 6. ali 13.9.2025)

  • 6./13.9.2025, 08.00: dva kombija, Milje – Livorno (560 km), Okrog 16.00 prispemo v Livorno. Ogled mesta in večerja po lastni presoji.

  • 6./13.9.2025, 22.00: trajekt Livorno – Olbia (prihod ob 7.00); Moby Lines, 583 € (1.166€ za dva kombija), poltrona. Dodati je treba še prave dimenzije kombija in prikolice.

Sardinjiski njoki (Strani sveta)

S kombiji se zapeljemo do Starih solin (Le Vecchie Saline, 12 km), kjer bo pravi začetek kolesarjenja. Skrajšamo prvo etapo in se izognemo prometu v Olbiji. V primeru spremstva enega kombija, se bo osmerica veličastnih (aja, teh je le sedem) zapeljala teh 12 km, pa bodo ob koncu poti lahko skrajšali pot s kombijem (npr. v Galtelliju, 20 km pred ciljem).

Predvidena sta dva dneva kopanja. Prvič (8.9.) se v Cala Gonone z ladjo zapeljemo do zaliva Luna, se tam nekaj časa kopamo, si morda ogledamo kakšno jamo in vrnemo do hotela. Odhod ladjice je 100 m od hotela. Varianta – treking do zaliva (peš 5 km in s kolesom 4 km v vsako smer). Za drugo kopanje (17.9.) se do plaže Porto Alebe zapeljemo s kolesom (5,7 km v eno smer in s 300 višinski metri).

ETAPE IN MOŽNA PRENOČIŠČA

    ET (DAN)

  •   1 (07.9.)
  •   – (08.9.)
  •   2 (09.9.)
  •   3 (10.9.)
  •   4 (11.9.)
  •   5 (12.9.)
  •   6 (13.9.)
  •   7 (14.9.)
  •   8 (15.9.)
  •   9 (16.9.)
  •   – (17.9.)
  • 10 (18.9.)
  • 11 (19.9.)
  • 12 (20.9.) 

    TRASA

    HOTEL  

  • Il Nuovo Gabbiano
  • Il Nuovo Gabbiano
  • Grandi Magazzini
  • Il Cubas (do 10) +Anna Chiara (8)
  • Bisus de Jara
  • Quadrifoglio
  • I Colori
  • Rocce Bianche Porticato
  • Gran Torre
  • Nonna Ica, Casa Vacanza, Profum
  • Nonna Ica, Casa Vacanza, Profum
  • Grazia Deledda ali Lybissonis
  • Aquapark Costa Ross
  • Park 20 Guesthouse 

    KM

  • 110
  •      0
  • 65
  • 71
  • 73
  • 83
  • 92
  • 82
  • 80
  • 76
  •      0
  • 80
  • 80
  • 81 

Nuragi (SardegnaSacra.it)

ZANIMIVOSTI

Od zanimivost (na linkih) si bomo (lahko) ogledali: Alghero, Barumini, Cabras, Cagliari, Cala Luna, Castelsardo, Nuoro, Olbia, Oristano, Sassari in od daleč še Costo Smeraldo in naravni rezervat La Maddalena. Kolesarili bomo tudi mimo številnih nuragov, ki so tamkajšnja posebnost.

TRADICIONALNA HRANA

V glavnem lačni ne bomo, tudi žeje ne bomo trpeli, kot kaže bo vina (reportaža) dovolj!

NEKAJ PROGRAMOV AGENCIJ

 

DOMOV (nedelja, 20/21.9.2025)

  • Var 1: 20.9.2025, 22.00: trajekt Olbia – Livorno (prihod ob 7.00); Moby Lines, 613€ (1.226€ za dva kombija, poltrona). Dodati je treba še prave dimenzije kombija in prikolice. 21.9.2025, po 8.00 kombi Livorno – Milje, 560 km, prihod v Milje pozno popoldan.
  • Var 2: prespimo v Olbii, na trajekt pa gremo 21.9. 2025 ob 10.45, v Livorno prispemo ob 18.45. Domov pridemo čez sedem do osem ur, do treh zjutraj naslednji dan (21.9.2025, po 19.00 kombi Livorno – Milje, 560 km).

Vsako leto se sprašujemo dlje časa, kaj nam v Evropi še ostane, da ni predaleč. Zadnja Baltska avantura se je v kombiju – končno smo vsako leto starejši – “vlekla” v obe smeri, pa bi morda letos raje kaj bližjega. Skandinavija in Irska odpadeta, morda tudi Španija, bi pa sicer tja in nazaj lahko leteli, spremljevalni kombi in kolesa pa najeli, Menim, da je na našem kolesarskem zemljevidi dokaj blizu še nekaj belih lis, ki bo jo lahko popolnili.

DA PREBUDIM DOMIŠLJIJO IN SPODBUDIM IDEJE (linki – dodal sem še stare arkolonavtske ture čez Italijo), v nadaljevanju najprej »prodajam« Marijanovo idejo kolesarjenja po Sardiniji (trasa je sicer čisto moja ideja, ker Sardinije ne poznam, upošteval sem le nekatere zanimivosti – se precej razlikuje od moje prve ideje, probleme sem imel kot vedno s hoteli –, bo pa kraje, ki bi jih morali obiskati dodal Marijan) in dve moji po srednji Italiji – Dirka dveh morij in Po Apeninih.

Stroškov nisem računal, je pa od treh opisanih, že na »uč« najdražja Sardinija (izhodiščni predračun je priložen, samo trajekt nas stane med 2.000 in 2.500 €). Stroške bom računal le za izbrano različico in ob rezervaciji hotelov, se pa cene za srednjo Italijo gibajo okrog 50-60€ na noč na osebo v dvoposteljni sovi, na Sardiniji pa so na Bookingu okrog 10€ dražji.

Čas za razmislek in pripravo predlogov (ki mi jih seveda tudi pošljete) je do:

15.12.2024

Za vse predloge bom razdelal okvirne stroške nočitev (BB) in izračunal kilometre (do starta in od cilja v Miljah) za kasnejšo oceno stroškov prevoza.

Zbiramo ideje:

1, Sardinija / 1a. sardinija s Korziko

2. Dirka dveh moriJ (ADRIA – PISA – RIMINI)

3. Po ApeniniH (MANTOVA – aSCOLI pICENO)

 


ESTONIJA

Baltske države (insajder.com/novice)

Republika EstonijaOzemlje Estonije je bilo naseljeno vsaj od leta 9000 pr. n. št. Ugrofinski Estonci so postali eden zadnjih evropskih poganskih narodov, ki so po livonski križarski vojni v 13. stoletju sprejeli krščanstvo.[6] Po stoletjih zaporedne vladavine Nemškega reda, Dancev, Švedov, Poljakov in Rusov se je v 19. in začetku 20. stoletja začela pojavljati posebna estonska narodna identiteta. Ta je dosegla vrhunec v neodvisnosti od Rusije leta 1920 po kratki osamosvojitveni vojni ob koncu prve svetovne vojne, kjer so se morali Estonci na čelu z generalom Laidonerjem boriti za novorojeno svobodo. Prvotno demokratična pred veliko gospodarsko krizo je Estonija doživljala avtoritarno vladavino od leta 1934 v obdobju tišine. Med drugo svetovno vojno (1939–1945) so Estonijo večkrat izpodbijale in zasedle Sovjetska Zveza in Nemčija, na koncu pa je bila vključena v prvo... (>>> wikipedija)

OGLEDALI SI BOMO (TRASA PO ESTONIJI):

LATVIJA

Administrativne enote v Latviji (sl.wikipedia.org/wiki)

Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi. Na zahodu meji na Baltsko morje, zato je skupaj z Estonijo, na katero meji na severu, in Litvo, na katero meji na jugu, znana kot ena od treh baltskih držav. Na vzhodu meji na Rusijo in Belorusijo. Država je med drugim članica Evropske unije, zveze NATO ter OVSE. 1. januarja 2014 je prevzela evro in postala 18. članica evroobmočja, do 14. januarja je bil evro v obtoku skupaj z nekdanjo valuto, latom. Daleč največje in glavno mesto Latvije je Riga, drugo največje mesto je Daugavpils in tretje največje Liepāja.

Večji del države je sestavljen iz rodovitnih nižin in zmernih gričev. V značilni latvijski pokrajini se mozaik prostranih gozdov izmenjuje s polji, kmetijami in pašniki. Obdelovalne površine so obdane z brezovimi nasadi in gozdnimi sestoji, ki nudijo življenjski prostor številnim rastlinam in živalim. Latvija ima na stotine kilometrov nerazvite morske obale, obrasle z borovimi gozdovi, sipinami in neprekinjenimi plažami z belim peskom.

Latvija ima peti najvišji delež gozdov v Evropski uniji za Švedsko, Finsko, Estonijo in Slovenijo. Gozdovi predstavljajo 3.497.000 ha ali 56 % celotne površine zemljišč. Ima preko 12.500 rek, ki se raztezajo na 38.000 km. Med glavnimi rekami so reke Daugava, Lielupe, Gauja, Venta in Salaca, največje drstišče lososov v vzhodnih baltskih državah. Obstaja 2256 jezer, večjih od 1 ha, s skupno površino 1000 km2. Močvirja zavzemajo 9,9 % ozemlja Latvije. Od tega je 42 % visokih barij, 49 % so močvirij, 9 % pa je prehodnih močvirij. 70 % močvirij nima stika s civilizacijo, zato so zatočišče številnim redkim vrstam rastlin in živali… (>>> wikipedija)

OGLEDALI SI BOMO (TRASA PO LATVIJI):

LITVA

Grad Traakai (sl.wikipedia.org/wiki)

Litva (litovsko Lietuva [lʲɪɛtʊˈvɐ]), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi[a] in najjužnejša od treh baltskih držav. Leži ob jugovzhodni obali Baltskega morja, vzhodno od Švedske in Danske. Meji na Latvijo na severu, Belorusijo na vzhodu in jugu, Poljsko na jugu in Kaliningrajsko oblast (eksklavo Rusije) na jugozahodu. Na nasprotni obali Baltskega morja sta Švedska in Danska. Po oceni leta 2020 je imela Litva 2,8 milijona prebivalcev. Njeno glavno in največje mesto je Vilna, Ostali veliki mesta sta Kaunas in Klajpeda. Litovci so Balti. Uradni jezik, litovščina, je eden od dveh živih jezikov v baltski veji indoevropske jezikovne družine, drugi je latvijščina.

Na jugovzhodni obali Baltskega morja so bila stoletja naseljena različna baltska plemena. V 1230-ih je litovske dežele združil Mindaugas, ki je 6. julija 1253 ustanovil Litovsko kraljestvo. V 14. stoletju je bila Velika litovska kneževina največja država v Evropi, katere ozemlja so bile današnja Litva, Belorusija, Ukrajina in deli Poljske in Rusije. Z Lublinsko unijo iz leta 1569 sta Litva in Poljska ustanovili prostovoljno dvodržavno personalno unijo Republiko obeh narodov. Skupnost je trajala več kot dve stoletji, dokler jo niso od 1772 do 1795 sistematično razstavile sosednje države, večji del ozemlja Litve pa je priključil Ruski imperij (>>> wikipedija)

OGLEDALI SI BOMO (TRASA PO LITVI):

POLJSKA

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (kaliningrajska eksklava) na severu. Meri 312.679 km² in ima okoli 38 milijonov prebivalcev (2020). Njen položaj in dostopnost sta pomenila, da se je na njenem ozemlju bilo mnogo vojn, skozi stoletja so se zato njene meje znatno spreminjale.

Državno ime Poljska (Polska) je bilo prvič uporabljeno v 11. stoletju, izhaja pa iz imena plemena Polanie, ki se je na območju med Odro in Vislo naselilo po propadu Rimskega cesarstva v V. stol.

Grad Wawel, Krakow (sl.wikipedia.org/wiki)

Zgodovina poljske države sega v X. stol., ko so se na ozemlju današnje Poljske začele združevati etnične skupine pod upravo dinastije Pjastov. V 12. stoletju je prej enotna država razpadla na več manjših teritorijev, ki so bili leta 1241 razdejani v napadu tatarskomongolske Zlate horde. Pod dinastijo Jageloncev je Poljska stopila v zavezništvo s sosednjo Veliko litovsko kneževino, kar je služilo za podlago dobi razcveta pod Poljsko-litovskim združenjem v XVI. stol. (Lublinska unija in nastanek Republike obeh Narodov). V tej dobi so prebivalci dežele uvedli velik pomen svobode in parlamentarnega političnega sistema, kljub temu da je večino pridobitev izkoriščala t. i. Šlahta (Szlachta), premožen in vpliven sloj prebivalstva. Od takrat naj bi Poljaki visoko cenili svobodo kot zelo pomembno vrednoto, zaradi česar sami sebe še danes imenujejo narod svobodnih ljudi... (>>> wikipedija)

OGLEDALI SI BOMO (TRASA PO POLJSKI):

 

 

 


8. 9. 2024 (NEDELJA): GDANSK – OSTRAVA (603 KM, kombi)

9. 9. 2024 (PONEDELJEK): OSTRAVA – MILJE (703 KM. kombi) CC

Trasa. Od Gdanska do Kranja bo bližje, 1309 km in dva dni vožnje, Prespimo v Ostravi (285.000 preb.), takoj za Poljsko-Češko mejo. Hotel VP1 (okolica deluje kot industrijska cona, je pa ob avtocesti in ima parkirišča) je dokaj blizu mestnega središča. V bližini so številne restavracije, tako da ne bo skrbi, da ne bi mogli preizkusiti še čeških dobrot. Precej blizu  te vožnje smo leta 2009 kolesarili po Jantarjevi poti od Gdanska do Ogleja.

Svíčková, svinjska pečenka s cmokom (hotels.com/go/czech-republic)

V bližini hotela je nekaj kavarn, tudi hotel ima svojo, a gremo raje pod avtocesto, na drugi strani, recimo na območju 500 x 500 m je več restavracij, bistrojev in pivnic, in tista najbolj oddaljena – Restaurace Art, (očitno je v nedeljo zaprta in nam ne bo treba hoditi tako daleč) – pri tržnici Vitkovice in gledališču, je točno en kilometer od hotela. Pred jedačo si ogledamo staro mestno hišo (1901, danes Urad občinskega okrožja Ostrava – Vítkovice), Cerkev sv. Pavla (1886), ob avtocesti Rothschildovo palačo.

Opomba: cene na jedilnikih bo treba deliti s 25 (ali s 4/100, je lažje), so namreč skoraj povsod v čeških kronah (Kčs).

Blizu stare Mestne hiše je dovolj zanimiva Pivnica Vybeř, med drugim priporočajo tradicionalno pečenko s cmoki ali se morda raje lotimo pečenih ribjih prsi (223 Kčs) in piva Bernard (41 Kčs) v Restavraciji Veronika, Restaurace u Vojty. Če nam bo vse skupaj prebLIZ, lahko odpešačimo 3,3 km do gradu/hotela Zábřeh (pivovarna in restavracija, v SPA pa nudijo tudi piling s pivom ali masažo z vinom) ali se že prej ustavimo v bolj moderni Restavraciji Puls (2,7 km) in si privoščimo mariniran svinjski zrezek na stročjem fižolu in pire krompir z angleško slanino ter domače pivo Ostravar. V okolici gradu si lahko ogledamo še Cerkev Marijinega obiskanja in Husitsko cerkev ter nekaj kapelic.

Masarykov trg, Ostrava (cs.wikipedia.org/wiki)

Več restavracij je na kupu (a kaže so se Čehi najedli knedličkov, vsaj polovica restavracij je v rokah poševnookih), če gremo ob avtocesti v smeri proti Moravski Ostravi, recimo se sprehodimo mimo Šlezijskega gradu (2,7 km) in cerkve sv. Venčeslava (3,4 m) in čez Masarykov trg, glavni trg v Ostravi, do stolnice Božanskega odrešenika (3,9 km), nadaljujemo do evangelijske Kristusove cerkve (4,3 km), tam se obrnemo in po diagonali pridemo do gostilne Moravská chalupa (4,6 km), kjer bi morda lahko imeli tudi “zadnjo večerjo” XVII. ar-kolo-navtske avanture (iz domače kuhinje priporočajo pečeno raco z rdečim in belim zeljem ter različnimi cmoki, zajca z mehko smetanovo omako in zdrobovi njoki, svinsko kračo ter Havířsko specialiteta (svinjina, krompir, slanina, kumare), dodatno pa iz govedine priporočajo angleški file na žaru z dušeno zelenjavo z gobami, tatarski biftek, hudičevo poslastico, goveji zrezek iz pravega fileja, rezine deviškega fileja z žara, od svinjine pa svinjski file polnjen s slivami z medeno omako in domači zdrobovi njoki ali svinjski zrezek z ragujem iz gobo).

Če ne bo interesa za sprehod do hotela (2,6 km) in če ne bomo imeli spremstva kombijev, se v hotel vrnemo s taksiji.

Moravska Chalupa, Ostrava


Ulične dobrote

Pierogi (polnjeni cmoki) so nekdanja kmečka hrana, ki postane v eno najljubših poljskih jedi. Vsaka družina ima svojo različico nadeva, sestavine, ki jih lahko uporabimo, pa so omejene le z domišljijo kuharja. Pierogi so lahko sladki, slani ali pikantni, najpogostejši nadevi pa so sir, čebula, mleto meso, gobe, krompir in kislo zelje. Sladke različice običajno vključujejo različne jagode in borovnice. Tradicionalno se cmoki postrežejo kot dvanajsta jed tradicionalne poljske božične večerje. 

Zapiekanka (tasteatlas.com/zapiekanka)

Zapiekanka (odprti sendvič, je ena najljubših poljskih hitrih jedi  Okusna poljska zapiekanka je iz navadne bele bagete, prerezane po dolžini, obložene z različnimi okusnimi sestavinami in obilico naribanega poltrdega sira ter zapečene v pečici. Prigrizek je iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, v času, ko je bilo v komunistični Poljski težko dobiti celo najosnovnejše sestavine in so morali ljudje razmišljati o tem, kako najbolje uporabiti vse, kar so imeli na voljo. Prvotna zapiekanka je bila pripravljena s prepraženimi gobami in sirom, sčasoma pa so različne druge sestavine, kot so meso, slanina, klobase ali celo feta sir, olive in ananas, začele postajati običajni prelivi za te hrustljave tople sendviče. 

x
Rurki (sladko pecivo), sladka specialiteta, ki se na Poljskem imenuje tudi rurki z kremem, je vrsta kremnega zvitka, sestavljenega iz tankega peciva polnjenega s stepeno smetano ali slaščičarsko kremo. Zaradi značilne oblike jo pogosto imenujejo torpedna sladica, poleg Poljske pa je dolgoletna tradicija priprave te sladice tudi v drugih državah. Izvor sladice je povezan s Turčijo in Bolgarijo, kjer je sladica znana kot torpil tatlısı oziroma funiiki s krem. Obstaja veliko različic glede na sestavine za pripravo, videz, teksturo in okus zavitkov ter vrsto smetane, ki se uporablja za nadev.

Bułka z pieczarkami (doradcasmaku.pl/przepis-bulka)

Bułka z pieczarkami (gobov zavitek) je žemljice polnjena z gobami in čebulo. Druge neobvezne sestavine vključujejo nariban sir, klobase ali smetano.

Zvitke postrežemo tople in hrustljave, prelite s kečapom, gorčico ali kombinacijo obojega. Čeprav jih nekoliko zasenčijo bolj priljubljene ulične jedi, kot so burgerji in hrenovke, so gobovi zvitki na Poljskem še vedno tipična ulična hrana, ki se prodaja v številnih kioskih s hrano in na uličnih stojnicah po vsej državi.

Knysza je debela, polkrožna žemljica, napolnjena z različnimi sestavinami, prelita s česnovo omako, majonezno omako ali pekočo omako in prelita s praženo čebulo. Tipična poljska ulična hrana, ki jo najdemo v vegetarijanski, mesni in sirni različici. Vegetarijanska knysza je polita z omako in napolnjena z zelenjavo, običajno z zeljem, kumaricami, paradižniki, solato, konzervirano koruzo, vloženimi kumaricami in obvezno pečeno čebulo. Mesna različica je enaka vegetarijanski z dodatkom klobas, svinjskih ali piščančjih kotletov, lososa ali tune, medtem ko je sirova različica sestavljena iz vegetarijanske knysze z naribanim sirom.

JUHE

Tradicionalna poljska večerja, ki se običajno postreže okoli 15. ure, je sestavljena iz juhe in glavne jedi. Ne glede na to, kako nasitna je glavna jed (in zeljni žemlji ali kotleti s krompirjem so zelo nasitni!), se večerja običajno začne s skledo juhe (pogosto se postreže tudi s kruhom!). Večerja brez juhe velja za nepopolno in obstaja mnenje, da boste zaradi nje ostali lačni! Juhe se običajno ne postreže kot samostojen obrok, je vedno sestavni del tradicionalne poljske večerje.

Večina poljskih juh vsebuje čebulo, korenje, koren zelene, koren peteršilja in por. Ta korenasta zelenjava ima celo posebno ime – “włoszczyzna” in se pogosto prodaja v šopkih (brez čebule) posebej za uporabo v juhah. Od zelišč in začimb sta najbolj priljubljena piment in lovorov list. Med pogosto uporabljenimi posušenimi zelišči so majaron, kumina, in luštrek, med svežimi pa peteršilj in koper.

Kisla juha iz ržene moke (everydayhealthyrecipe)

Žurek (kisla juha iz ržene moje), edinstvena in skromna juha je priljubljena v mnogih zahodnoslovanskih državah, poljsko različico pa tradicionalno jedo okoli velike noči. Żurek, imenovan tudi „żur“, je narejen iz fermentirane predjedi iz ržene moke in je zelo podoben belemu boršču (barszcz biały), ki uporablja pšenično predjed. Żurek je tradicionalna velikonočna juha, ki pa jo strežejo tudi skozi vse leto. Ta kisla juha je običajno pripravljena z rebrci ali slanino in postrežena s koščki poljske bele kiełbase in trdo kuhanimi jajci. Glavno zelišče je majaron. Poljsko kislo rženo juho lahko postrežemo v izdolbenem okroglem, hrustljavem hlebčku.

Rosόł (piščančja juha z rezanci) je bistra piščančja in zelenjavna juha, postrežena s tankimi rezanci. Potrebumo malo sestavin, brez sekljanja in je zelo enostaven za pripravo. Hranljiva in grelna je priljubljena po vsej državi (in jo pogosto postrežejo ob nedeljah). Ostanki rosόłe se pogosto uporabljajo za pripravo drugih juh, vključno s paradižnikovo.

Barszcz czerwony (tradicionalni) je še ena bistra juha, pripravljena iz peščice sestavin. Na Poljskem ga postrežejo na božični večer z gobovimi cmoki (uszka), priljubljen pa je tudi skozi vse leto, postrežen v skodelici s poljskimi krokieti (z gobami ali mesom). Je rahlo kislo in sladko, zemeljsko, poprovo, s pridihom česna in gozdnih gob. Tradicionalno se pripravlja iz fermentirane pese (zakwas), vendar je primerna tudi vložena pesa.

Zupa ogόrkowa (juha iz kislih kumaric) je pripravljena iz kumar, vloženih v začinjeni slanici (brez kisa) z mesom ali brez. Ima izrazito kiselkast okus, ki ga kisla smetana dodatno okrepi. Poljaki zelo radi kisajo kumare ) in jih radi jedo kot prigrizke, postrežejo k glavnemu obroku ali dodajo solatam (kot je hladna solata iz pese).

Zupa pomidorowa z ryżem (paradižnikova z rižem) je preprosta jed, enostavna za pripravo in izjemno vsestranska. Pripravite jo lahko na različne načine, z mesom ali brez njega, z uporabo ostankov piščančje juhe ali peščice preprostih sestavin, ki jih imajo ljudje običajno v svojih hladilnikih. Običajno se postreže s kislo smetano.

Ukrajinski vegetarijanski boršč (everydayhealthyrecipes)

Zupa pomidorowa z makaronem (paradižnikova juha s testeninami) je še ena jed, pripravljena iz ostankov piščančje juhe. Vsebuje tudi paradižnikovo pasto ali pire in se postreže z različnimi vrstami testenin. Običajno se postreže s kislo smetano.

Barszcz ukraiński (ukrajinski vegetarijanski boršč) je krepka, zadovoljiva juha s peso kot glavno sestavino, ki jo spremlja druga zelenjava in fižol (kot možnost). Je izjemno priljubljen na Poljskem, enostaven za pripravo, poln dobrot, fantastične barve in, kar je najpomembnejše, slastnega okusa! To juho lahko pripravimo tudi z govejimi kostmi.

Zupa jarzynowa (zelenjavna juha) se zlahka prilagaja spreminjajočim se letnim časom in jo lahko pripravimo s široko paleto zelenjave. Ima gosto teksturo (nikoli kremasto) in vsebuje drobno sesekljano sezonsko zelenjavo, (včasih) krompir in sveža zelišča. Lahko je vegetarijansko, čeprav včasih vsebuje piščančje ali puranje krilo za dodaten okus.

Flaczki (juha iz vampov) so že nekaj sto let del poljske kuhinje. Čeprav ni prav pogosto pripravljena kot vsakdanja jed (je nekoliko bolj zapletena kot druge poljske juhe), jo tradicionalne poljske restavracije zagotovo imajo na jedilniku. Juho sestavljajo goveji ali svinjski vampi, zelenjava, majaron, muškatni orešček, paprika, včasih tudi paradižnikova mezga in celo mesne kroglice.

Piščančja juha (everydayhealthyrecipes)

Zupa z pulpecikami (juha s piščančjimi mesnimi kroglicami) je presenetljivo enostavna za pripravo. Je hranljiva in pripravljena iz preproste korenaste zelenjave. Postreže se s svežim koprom, peteršiljem in kančkom kisle smetane.

Med jesenskimi in zimskimi juhami se omenjajo zupa z dyni (bučna juha), zupa grzybowa (juha z divjimi gobami), zupa pieczarkowa (juha iz belih gob), kapuśniak (juha iz kislega zelja), krupnik (piščančja ječmenova juha) pa tudi fižolovo (zupa fasolowa) krompirjevo (kartoflanka) in grahovo juho (zupa grochowa), pomladanske juhe uporabljajo sezonsko zelenjavo in so ponavadi lahke in osvežilne, med njimi zupa z botwiny (pesina zelenjavna juha), zupa z kalarepy (juha iz kolerabe), zupa szczawiowa (juha iz kislice) in zupa z kapusty (kokošja in zeljna juha), k poletnimi juhami, pripravljenimi iz sezonskih pridelkov in vključujejo tudi ohlajene juhe pa najdemo svežo paradižnikovo juho, hladno juho iz pese z jogurtom (chłodnik) in sadno juho (zupa owocowa).

V poljskih “mlečnih barih” (cenovno dostopnih, predvsem vegetarijanskih restavracijah), šolskih menzah in državnih poletnih kampih strežejo (oziroma so jih) za zajtrk mlečne juhe kot juho z riževim mlekom (zupa mleczna z ryżem) ali mlečno juho s testeninami (zupa mleczna z makaronem).

GLAVNE JEDI

Gołąbki (zeljni zvitki, v neposrednem prevodu pomeni ‘golobčki’) je kuhano mleto meso, pogosto s čebulo in gobami, zavito v list belega zelja in dušeno. Postrežejo se s kuhanim krompirjem ali kruhom in prelijejo z gosto kremasto paradižnikovo omako.

Kotlet Schabowy je pohan svinjski kotlet, kot dunajski zrezek, le debelejši. Če prosite Poljaka, da vam postreže nekaj tipično poljskega, vam bodo postregli schabowy s kuhanim krompirjem in toplo peso – ali pa s kuhanim na kocke narezanim korenčkom, pomešanim z grahom. Zgodovina jedi sega v XIX. stol. (precej pozneje od prvih receptov, opisanih v najbolj znani poljski kuharski knjigi Compendium Ferculorum iz leta 1682), ko so recept našli v kuharski knjigi Lucyne Cwierczakiewiczowe. Klasičen poljski šniclj, postrežen s pire krompirjem in kislim zeljem, kar je dokaz bogate poljske tradicije dobre hrane.

Ocvrte mesen kroglice (everyday-delicious)

Kotlet Mielony (ocvrta mesna kroglica). Podobno kot danske mesne kroglice je kotlet mielony ploščata, v ponvi ocvrta mesna kroglica. Običajno se jedo jedo s kuhanim krompirjem ali hladno solato, kot je kislo zelje ali vložena/kuhana rdeča pesa.

Gulasz je poljska različica znane jedi, za katero imajo številne srednjeevropske države svoje recepte. Glavne sestavine so običajno mehki kosi govedine in nato juha iz paprike, korenja, gob, čebule in paprike. Običajno se jed postreže s krompirjevimi palačinkami ali ajdovo kašo (imenovano tudi popečen zdrob).

Golonka Gotowana (svinjski krača) Pečeno kračo postrežemo s pečeno zelenjavo, kuhanim krompirjem in s kislim zelj3m. Je preprost obrok in ker je ta del mesa precej poceni, je bil v zgodovini države cenovno dostopen obrok za srednji in nižji sloj. Lesen krožnik z izborom poljskega mesa na žaru, vključno s kielbaso in svinjskimi rebrci, ostreženimi s kislim zeljem in pečenim krompirjem predstavljajo tradicionalno poljsko hrano.

Zrazy (goveja rulada) izvira iz XIV. Stol., ki jo nekoč strežejo plemstvu, je danes dostopna v večini krajev zelo pogosta glavna jed. Zrazy je v bistvu mesna, navadno goveja rulada, ki se nekaj ur kuha v počasnem štedilniku in postreže s krompirjem ter priljubljeno prilogo rdečega zelja. Govedina je polnjena z različnimi nadevi, kot so kislo zelje, gobe, čebula in še veliko več. Rezine tradicionalne poljske goveje rulade ali zrazy, okrašene z omako, povezane s pire krompirjem in rdečo peso, prikazuje poljsko mesno kuhinjo.

Ryba po Grecku (riba po grško). Povsem očitno je, da so si Poljaki ta način kuhanja sposodili od Grkov. Glavna jed so ocvrti ribji fileji v omaki iz paradižnikove osnove, ki jih lahko postrežemo tople in hladne.

ENOLONČNICE IN PRILOGE

Bigos (allrecipes.com/recipe)

Bigos (lovska enolončnice) je bogata enolončnica, ki jo včasih prevajajo tudi kot ‘lovska enolončnica’, pripravljena pa je iz različnih vrst sesekljanega mesa, kislega zelja in narezanega svežega zelja. Recept se običajno spreminja od hiše do hiše, vendar je zelo krepak in ga včasih opisujejo kot poljsko različico čilija.

Ogórek małosolny (vložene kumare) so nekoliko drugačne od tradicionalnih, ki smo jih vajeni – je nekoliko kisla, z veliko kopra, podobna košer kumaricam. Kumare, vložene le nekaj dni, imajo drugačen, manj kisel okus kot tiste, ki so vložene dlje. Znane so kot ogórek małosolny, kar dobesedno pomeni “kumare z malo soli”.

Kiszona kapusta (kislo zelje), ki se morda zdi čudno zaradi načina priprave, kot grozdje ga je treba gaziti v sodu – avtentična poljska priprava kapusta kiszona v lesenem sodu, ki poudarja tradicionalne metode konzerviranja hrane v poljski kulinarični praksi.

Fasolka po Bretońsku (domač pečen fižol) je pripravljena iz fižola Harico v gosti bogati enolončnici, običajno postreženi s svežim toplim kruhom.

Barszcz z Uszkami (Boršč s cmoki oziroma ušesci). Beseda Uszka pravzaprav pomeni “majhna ušesa” in je povsem primerna glede na obliko majhnih gobjih ali cmokov iz mletega mesa, ki jih dobite v Barszczu, ki je kisla juha ali boršč, ki je rdeče obarvan zaradi rdeče pese. Jed se tradicionalno pripravlja na božični večer v mnogih poljskih domovih. Včasih se pripravi kot juha z gozdnimi gobami. Pomembna sestavina boršča je pesin kvas, ki ga je treba pripraviti nekaj dni prej.

Šlezijski cmoki (everyday-delicious)

Kluski śląskie (Šlezijski cmoki) recepti za smoke so preprosti, sestavine pa jajca, kropmpirjevega pireja in moke in se običajno jedo z ocvrtimi govejimi ruladami in bogato omako z nekaj kuhanega rdečega zelja. Druga različica teh cmokov so kopytka – dobesedno majhna kopita. Narejeni so na enak način kot kluski slaskie, vendar imajo drugačno obliko. Poljski krompirjevi cmoki, priljubljena tradicionalna hrana na Poljskem, so pogosto polnjeni z mesom in postreženi s hrustljavimi koščki slanine.

Pyzy & Knedle (cmoki) Pyza je vrsta velikega ovalnega cmoka, polnjenega z nadevom iz mesa, sira twarog ali gob in kuhanega v vodi. Tako veliki so, da jih običajno postrežemo le dva ali tri v porciji kot glavno jed. Precej podobne so ‘knedle’, narejene iz krompirjevega testa, ki je lahko tako priloga kot sladica, saj je polnjeno s sadjem, kot so slive, ki so rahlo sladke, a tudi nekoliko trpke.

Leniwe (leni cmoki) so enostavnejši nadomestek za omenjene cmoke, zaradi česar se razlikujejo od običajnega recepta. Testo naredimo tako, da dodamo suho skuto, kot je kmečki sir ali rikota, in ko ga razvaljamo v cmoke, ostane brez polnjenja. Lene pieroge običajno postrežemo kot prilogo s kislo smetano ali hrustljavo zlato slanino.

Placki Ziemniaczane (krompirjeve palačinke) so tradicionalna jed, ki jo jedo po vsej državi. Vsak ima svoj družinski recept, a osnova je vedno krompir, naribana čebula, jajca in moka, sploščena in ocvrta v slane palačinke. Lahko jih zaužijete z gobovo omako ali kislo smetano.

SLADICE

Krofi (annainthekitchen)

Pączki (poljski krofi) so posuti s sladkorjem ali koščki posušene pomarančne lupine in napolnjeni s sladkim nadevom, podobnim želeju, marmeladi ali sadjem.

Sernik (sirova torta), narejena iz sladkanega kmečkega sira, imenovanega twarog.. Kremna zgornja plast je bogatega maslenega peciva.

Makowiec (makova rulada) je ena izmed najbolj priljubljenih sladkih jedi na Poljskem, je razvaljan sladek kvasni kruh z bogatim grenko-sladkim nadevom iz makovih semen. Lahko pa jo nadevamo z mletimi orehi ali kostanji.

Piernik (medeni kruh iz Torunja) ima za osnovo tri preproste sestavine – ingver, med in melasni sirup. Tradicionalno pripravlja za praznične priložnosti, kot je božič in je eden najpogostejših poljskih sladic.

Sadni pire (polonist.com/polish-strawberry-kisiel-kissel)

Kisiel (sadni pire) je verjetno ena najpreprostejših poljskih sladic, v bistvu je sladkan sadni pire, zgoščen z nekakšnim škrobom. Na voljo je v toliko različnih okusih, vključno z jagodo, kavo, čokolado, vaniljo in mandljem. Postrežemo ga lahko toplo ali hladno, običajno pa ga prelijemo s kančkom kremne omake ali smetane.

Faworki (angelska krilca), hrustljavo pecivo, posut s sladkorjem v prahu, so priljubljeni v številnih evropskih državah, vendar ima poljska različica svoj edinstven pridih. Največ jih lahko vidimo v božičnem času ali tradicionalno v pustnem času.

Šakotis (zavozlana torta) ima tako poljsko kot litovsko zgodovino. Ima dolg postopek priprave, zato se ga redko pripravlja doma. Beseda v prevodu pomeni ‘zavozlana torta’ in se pripravlja na vrtečem se ražnju, namazanem z maslom v velikem, vendar tradicionalno odprtem ognju. Vsaka plast se mora popolnoma ocvrta, preden jo prelijemo z drugo plastjo, dokler ne nastane velikanska torta, ki spominja na drevo z nepravilnimi grčami. Začetki torte in načini njene priprave izhajajo iz dejstva, da se zelo dobro ohranja. V starih časih so lahko krave molzli in so kokoši nesle jajca samo poleti, so takrat tudi pekli to sladico, ki so jo lahko hranili in jedli vso dolgo mrzlo zimo.

Krówki (kravice) so poljski polmehki mlečni toffee bonboni. Ko so jih naredili prvič, so jih zavili v koščke papirja s sliko krave, ki je dalo njihovo ime. So voljni, ko so izdelani, vendar se sčasoma zaradi kristalizacije sladkorja začno drobiti. Najboljši krowki so znotraj še mehki.


Na češkem bomo preživeli le en večer zato se bomo verjetno “razleteli” po okoliških gostilnah, zato je tu tudi tako dolg seznam čeških dobrot.

SENDVIČI / JUHE / PRILOGE

Obloženi kruhki (receptykulinarium.sk)

Obložené chlebíčky (obloženi kruhki) so pripravljeni z rezinami mehkega kruha veka, prekriti z različnimi sestavinami, kot so suhomesnati izdelki, siri, trdo kuhana jajca, sveža zelenjava, zelišča in različni namazi, pogosto umetelno razporejeni po vrhu kruha, tako da izgledajo kot užitne umetnine, podobno kot suši. 

Fazolova Polevka (fižolova juha) je je priljubljena jed v češki kuhinji iz belega fižola. Nekdaj so meso na Češkem jedli običajno le za konec tedna, zato ne preseneča, da so krepke in nasitne juhe, kot je juha iz belega fižola, predstavljale velik del češke prehrane. Tako kot mnoge jedi, ki se prenašajo iz roda v rod, tudi za juho iz belega fižola ni enega recepta. Edina stalnica je bel fižol, ki se čez noč namoči in delno skuha, preden se zmeša z drugimi sestavinami, kot so zelenjava, zelišča, začimbe in kisla smetana.

Zelňačka (ohrovtova juha) je gosta češka juha iz kislega zelja s klobaso. Čebulo prepražimo na masti in jo začinimo z zdrobljeno kumino in sladko papriko. V lonec dodamo jušno osnovo, kislo zelje, krompir in začimbe. Narezane klobase nato prepražimo na masti, preden jih dodamo v juho. Kot mnoge tradicionalne češke juhe je tudi zelňačka krepka in nasitna juha, ki nas bo zagotovo pogreje v mrzlih zimskih dneh. 

Kulajda (gobova juha) je še ena vrsta močne češke juhe, pripravljene z gobami in drugimi sestavinami, kot so trdo kuhana jajca, krompir, svež koper, težka smetana in kis. Priljubljena češka jed, znana tudi kot jihočeská kulajda, izvira iz regije Jižní Čechy v južni Češki, gozdnati regiji z obilico gob.

Česnečka ali česneková polévka (češke česnove juhe) se pogosto pripravlja kot zdravilo proti mačku in se jo pripravi iz krompirja in ogromno svežega česna ter doda posušeni majaron in lovorove liste. Juhi se dodajo popečeni krutoni in včasih še surovo jajce.

Bramboráky (ocvrte krompirjeve palačinke) se je v mnogih državah in Češka ni izjema. Tradicionalne češke krompirjeve palačinke so narejene iz surovega naribanega krompirja, pomešanega z veliko česna in majarona. Odvisno od kuharja jih lahko pripravimo z dodatnimi sestavinami, kot so kislo zelje, mleko ali prekajeno meso. Palačinke se postrežejo vroče in hrustljave, pogosto za večerjo ali kot prigrizek. Lahko se jedo same, vendar so boljše, če jih kombiniramo z začimbami in prelivi, kot so kisla smetana, jabolčna omaka, skuta ali nariban sir.

Kruhovi cmoki (svetreceptu.cz)

Knedliky (kruhovi cmoki/krompirjevi cmoki) so pogosta priloga v številnih srednje in vzhodnoevropskih kuhinjah. Znani so pod različnimi imeni, kot sta knödel ali knedle, na Češkem pa jih imenujejo knedlíky.

Dve najbolj znani različici sta houskové knedlíky (kruhovi cmoki) in bramborové knedlíky (krompirjevi cmoki). Prvi je narejen iz kvašenega testa, drugi pa vsebuje pire krompir. Preden ju skuhamo ali kuhamo na pari, se masa oblikuje v valjaste zvitke. Če v tradicionalnih čeških restavracijah naročite tipične češke jedi, kot sta svinjska pečenka ali svíčková, bodo zagotovo postrežene z rezinami kruha ali krompirjevimi cmoki.

GLAVNE JEDI

Tatarák (tatarski biftek) je običajen v mnogih evropskih kuhinjah. Češka različica, znana kot tatarák, je običajno narejena iz fino mletega govejega fileja, ki je oblikovan v pleskavico in prelit s surovim rumenjakom ter drugimi sestavinami, kot so sesekljana čebula, sir, zelišča in začimbe. Pogosto se uživa z ocvrtim pšeničnim rženim kruhom in surovimi stroki česna, ki so namenjeni podrgnjenju na kruh. V čeških restavracijah lahko tatarák začinijo vnaprej, vendar ga pogosteje postrežejo z začimbami in začimbami ob strani, tako da lahko stranke same začinijo meso.

Svíčková na smetaně, tradicionalna češka jed iz dušene govedine, postrežene s houskové knedlíky in gosto kremasto omako. Svíčková je jed pripravljena iz kosa govedine, dušenim s korenasto zelenjavo in začinjenim z lovorjevimi listi, pimentom, črnim poprom in drugimi začimbami. Začinjeno zelenjavno osnovo nato zgostimo o, preden jo prelijemo čez rezino govedine in kruhove cmoke. Ena izmed najbolj priljubljenih jedi v češki kuhinji, svíčková, na splošno velja za nacionalno jed Češke republike. Običajno je okrašen z rezino limone, brusnično omako in stepeno smetano.

Vepřo Knedlo Zelo (en.wikipedia.org)

Vepřo Knedlo Zelo (svinjina, cmoki in kislo zelje), tipična češka jed iz svinjske pečenke, postrežene s houskové knedlíky, kislim zeljem in omako. Ta preprosta, a odlična češka mesna jed, jo običajno pripravimo iz kosa počasi pečenega svinjskega plečeta in izdatno začinjeno s strtim česnom in kumino. Tudi to jed običajno štejemo za češko nacionalno jed.

Pečená kachna se zelím (pečena raca z zeljem) je (nekdaj) praznična češka jed. Celo raco, izdatno začinjeno s kumino, počasi pečemo, dokler koža ne postane lepa in hrustljava. Postreže se z dušenim zeljem, pogosto rdečim in krompirjevimi cmoki.

Uzené Maso (prekajeno meso) se nanaša na katero koli vrsto prekajenega mesa v češki kuhinji. Nekdaj so na Češkem meso na splošno jedli le ob koncih tedna, zato so rabili način za shranjevanje mesa. Nekatere izmed najbolj priljubljenih vrst prekajenega mesa so uzené koleno (prekajena svinjska krača), uzená žebírka (prekajena svinjska rebra) in slanina (slanina).

Řízek je češka različica svinjskega dunajskega zrezka. Običajno se pripravi iz tanke rezine svinjine, ki jo s kladivom pretolčemo do mehkega, nato povaljamo v moki, pomočimo v razžvrkljano jajce, povaljamo še v drobtinah in ocvremo do zlato rjave barve. Na Češkem řízky običajno postrežejo s kuhanim krompirjem ali krompirjevo solato in rezino limone.

Smažený Sýr (ocvrti sir), znan tudi kot smažák, je ena najbolj priljubljenih tradicionalnih čeških jedi. To je preprosta, a okusna jed s ocvrtim sirom, ki jo običajno strežejo v številnih tradicionalnih čeških restavracijah. Narejen je iz debele rezine poltrdega sira, ki ga najprej povaljamo v moki, pomočimo v razžvrkljano jajce, na koncu povaljamo v drobtinah in ocvremo v olju. Običajno se uživa kot glavna jed s češko tatarsko omako (tatarská omáčka) in ocvrtim ali kuhanim krompirjem.

OMAKE

Rajska Omáčka (paradižnikova omaka) je kot svíčková omaka (omako iz pečenke), zelo priljubljena češka omaka. Pripravi se iz goveje juhe, korenaste zelenjave in paradižnikove mezge. Kremasto sladko in kislo paradižnikovo omako se običajno postreže z rezino govedine (ali mesnimi kroglicami) in kruhovim cmokom (houskové knedlíky).

SLADICE

Palačinke (fitrecepty.sk)

Palačinky (palačinka) je vrsta zvite palačinke priljubljene v številnih evropskih državah, podobna je francoski, le da je testo mogoče uporabiti takoj, za razliko od testa za palačinke, ki ga običajno pustimo počivati več ur. Za pripravo palačink tanko plast gladkega testa namažemo na okroglo ponev in ocvremo na obeh straneh do zlato rjave barve, nato ga prelijemo z različnimi nadevi, preden ga zvijemo in postrežemo. Tradicionalno so češke palačinke polnjene s sadnimi marmeladami in potresene s sladkorjem v prahu, vendar jih je mogoče napolniti z najrazličnejšimi sestavinami, tako sladkimi kot slanimi.

Koláče (koláč) je vrsta češkega peciva, narejenega iz kvašenega testa in različnih nadevov, kot so sadne marmelade, kremni sir, skuta in mak. Tradicionalno so okrogle oblike – s premerom približno 3–4″ (8–10 cm) – in jih pred serviranjem potresemo z maslenim prelivom iz drobtin. Koláči izvirajo iz Češke in Slovaške, vendar zaradi češke diaspore postanejo priljubljeni tudi v številnih zveznih državah po ZDA, predvsem v Teksasu, Iowi, Nebraski in Minnesoti.

Sadni cmoki (toprecepty.cz)

Ovocné knedlíky (sadni cmoki) so kuhane kroglice iz kvašenega testa, polnjene z različnimi sadnimi nadevi. Običajno jih prelijemo s stopljenim maslom in postrežemo z različnimi prelivi, kot so sladkor v prahu, cimetov sladkor, zdrobljen kmečki sir ali kisla smetana. Čehi pogosto jedo cmoke tudi kot glavno jed namesto sladice.

Žemlovka (kruhov puding) je vrsta sladkega kruhovega pudinga iz jabolk, rozin, cimeta in v mleku namočenega veka (podolgovat kruh podoben francoski štruci) ali rohlíka (kifeljček). Žemlovka, znana tudi kot zemlbába, se pripravi tako, da se moker kruh in sadje v izmeničnih plasteh polaga v ponev, pri čemer je zgornja plast vedno kruh, namočen v mleko. Jed nato zlato rjavo zapečemo in pred serviranjem potresemo s sladkorjem v prahu. Tako kot sadni cmoki se tudi žemlovko na Češkem pogosteje je kot glavno jed  in ne kot sladico.

 



(povzeto po Foodtrippers) Tako kot hrana v večini vzhodnoevropskih držav je tudi tradicionalna litovska hrana krepka, preprosta jed, ki ogreje kosti v mrzlem zimskem dnevu. Tipične sestavine so krompir, ržena semena, rdeča pesa in gobe – pridelki, ki rastejo po vsej državi na kmetijah in v gozdovih. 

Cepelinai (krompirjevi cmoki polnjeni z mletim mesom), znani tudi kot Didžkukuliai, je prva jed, ki bi jo morali poskusiti, ko pridemo v Litvo. Ni samo nacionalna jed, ampak je tudi odličen obrok, ki ga lahko uživamo ob vrčku litovskega piva. Ime dobi zaradi podobnosti z cepelinom, tako po obliki kot velikosti. Cepelinas je v bistvu z mesom polnjen krompirjev cmok, podoben cmokom, ki jih strežejo v državah, kot so Avstrija, Belorusija, Nemčija in Poljska. Te litovske cmoke ponavadi je s kislo smetano, prelito na vrhu ali dodano ob strani. Za vegetarijance se lahko mesni nadev nadomesti s skuto ali gobami.

Šaltibarščiai, hladna pesina juha (lamaistas.lt)

Šaltibarščiai (šalti – mrzla, barščiai – boršč, hladna pesina juha) je osvežilna ohlajena juha, ki jo strežejo v restavracijah po vsej Litvi. Kljub svoji živo rožnati barvi je ta ikonična ohlajena litovska juha tako osvežilna kot svetla. Ostale sestavine juhe so kumare, koper, zelena čebula, trdo kuhana jajca in kefir (fermentiran mlečni izdelek iz kefirjevih zrn). Litovci navadno juho prelijejo s kislo smetano in svežim koprom ter jedo ohlajeno s krompirjem. Podobni juhi pravijo Latvijci hladna juha ali Aukstā Zupa.

Bulviniai Blynai (krompirjeve palačinke). Litovci jedo krompir šele nekaj stoletij, vendar so jedi z varčnim gomoljem sestavni del njihove kuhinje. Za marsikaterega Litovca so krompirjeve palačinke njihova najljubša tradicionalna litovska hrani. Čudovito hrustljave ocvrte krompirjeve palačinke iz majhne evropske države so vsekakor predstavnik najboljše litovske kuhinje! Običajno jih postrežemo z izdatno kepico kisle smetane, njihova izdelava pa je poceni in imajo vse značilnosti prave tolažilne hrane!

Kepta duona, česnov kruh (lamaistas.lt)

Kepta Duona (ocvrt kruh s česnom) Če so krompirjeve palačinke najboljša krompirjeva jed v Litvi, potem je ocvrt kruh s česnom najboljši prigrizek v državi. Ne samo, da je jed poceni in enostavna za pripravo, ampak se odlično poda tudi k litovskemu pivu. Čeprav Kepta Duona v prevodu pomeni pečen kruh, litovski kuharji ocvrejo trakove temne rži na olju, preden jih natrejo s česnom.

Kibinai (pecivo z mesnim nadevom), ki spominjajo na angleško mesno pito ali na mesni burek, so pite v obliki polmeseca, tradicionalno polnjene s slanim jagnječjim nadevom, lahko pa tudi s piščancem, skuto ali sadjem. Kibinai je prvotno predstavila judovska karaitska sekta, ki se je v srednjem veku priselila v Litvo s Krima, je prestala preizkus časa in spreminjajočih se okusov.

Žirniai Su Spirgučiais, grah z ocvirki (lithuanianintheusa.com)

Žirniai Su Spirgučiais (grah z ocvirki) je prigrizek v baru, ki je priljubljen tudi v sosednjih baltskih državah. Čeprav jed v prevodu pomeni grah z ocvirki, nas jed spominja na uživanje koruznih oreščkov. Za pripravo Žirniai su Spirgučiais kuharji skuhajo majhen rumen grah, preden ga ocvrejo s prekajeno slanino. Rezultat je slan, beljakovinsko bogat prigrizek, ki se odlično poda k pivu.

Juoda Duona (temni rženi kruh). Litovci tradicionalno pečejo kruh z rženo namesto s pšenično moko, rezultat pa je temnejša in robustnejša štruca. Čeprav litovski kmetje meljejo žita, kot so pšenica, rž in ajda, je najbolj tradicionalni litovski kruh v državi pripravljen iz naravnega kvasa in temne ržene moke, ki se ga tradicionalno peče doma, a je na voljo tudi na tržnicah in v restavracijah. Poleg kombiniranja kruha z juho, litovske restavracije uporabljajo kruh kot osnovo za krepke sendviče in ga ocvrejo na trakove, da pripravijo Kepta Duona. Z drugimi besedami, v Litvi ne boste imeli težav pri iskanju temnega rženega kruha.

Sūris, sir (bat-smg.wikipedia.org)

Marinuoti Agurkai (kisle kumarice), ki so bile še posebej priljubljene pri nekdanjem judovskem prebivalstvu v državi, so bile glavna hrana, ki so jo Litovci tradicionalno pripravljali doma s fermentacijo kumaric in pese v lesenih sodih. Marljivi domači kuharji so se vsako pomlad lotili kisanja in vse leto uživali sadove svojega dela. Čeprav nekateri Litovci še vedno kisajo zelenjavo doma, se jih da kupiti tudi na tržnicah.

Sūris (sir) se dobro ujema s temnim rženim kruhom in medom. Čeprav ni tako znan kot sir, proizveden v državah, kot sta Francija in Italija, proizvodnja litovskega sira sega stoletja nazaj. Skuta je najbolj značilna sorta, vendar je nekaj litovskih sirov doseglo status zaščitene geografske označbe (ZGO). Mehko skuto boste verjetno našli na jedilnikih za zajtrk, pa tudi na lokalnih tržnicah in v trgovinah s hrano. Jejte ga z rženim kruhom in medom. Ta kombinacija je litovska klasika.

Skilandis, sušena klobasa (qualigeo.eu/en)

Skilandis (hladno dimljena sušena klobasa). Kljub obilici zelenjave in žitaric ima v Litvi meso enako pomembno vlogo v kuhinji države. Odličen primer je Skilandis, hladno prekajena sušena klobasa, ki je priljubljena med domačini. S tehničnega vidika obrtniki pripravijo Skilandis tako, da ovitek prašičjega želodca napolnijo z začinjeno mletim svinjskim mesom, ga prekadijo in pustijo zoreti. Končni rezultat so kakovostne mesnine, ki jih mesojedci kupijo na tržnicah in postrežejo ob pogostitvi.

Žuvis (riba). Litovci jedo različne ribe, vključno s ščuko, ostrižem, trsko in orado, vendar je sled (silkės) na prvem mestu. Ne glede na letni čas boste na litovskem meniju verjetno našli ribe. Restavracije pečejo, dimijo in solijo ribe ter jih postrežejo s prilogami, kot so kuhan krompir, pire krompir in temni rženi kruh. 

Litovske sladice

segajo od piškotov v obliki gob (Sausainiai Grybukai) do ocvrtega testa v obliki angelskih kril (Žagarėliai). Nekatere litovske sladice vključujejo lokalne izdelke, kot so med, skuta in mak, druge pa čokolado, pridobljeno iz daljnih krajev. Predlagam dve, Šakotis (torta) in Varškės Spurgos (skutini krofi)