About potepinko

 

PREKMURJE 2000

Rotunda (XIII. stol.) v Selu

Žal nam je letošnji virus Covid-19 preprečil veselje načrtovanega kolesarjenja po Franciji od Pariza do Carcassonna, tako smo bili slaba dva tedna pred začetkom odpovedati 14. kolesarsko avanturo Ar-kolo-navtov. Stornirali smo rezervacije, kolikor je to bilo še mogoče in na hitro za šest nočitev rezervirali Hotel Imperium*** v Moravskih toplicah. Morda pokrajina preko Mure z ravnicami, koruznimi polji in številnimi gradovi celo malo spominja na francosko – nas je pa Goričko prepričal, zakaj nosi takšno ime.

Kakšnega pretiranega časa za pripravo šestih ali sedmih etap ni bilo ravno na razpolago, zato smo ta osnovo povzeli kar predlagane trase s spletne strani Pomurje na dlani (Tromejka, Znamenitka, Raziskovalka, Graščakinja, Prekomurka, Ravenka), prestavili smo le začetek in konec krožnih poti pred hotel Imperium v Moravske toplice, dve krajši etapi pa združili v eno.

V nadaljevanju le nekaj o ogledanih zanimivosti in prevožene trase po dnevih:

Prolog, sobota 5. 9. 2020

(RELIVE video,  Garmin Connect)

Zbrali smo se v Tešanovcih pri “čokoladnici” Passero. Del skupine je prevozil traso Znamenitko (38 km), del pa skrajšano varianto (28 km, … Bogojina … Murska Sobota …).

Potek poti: Tešanovci – Vučja Gomila – Selo – Prosenjakovci – Pordašinci – Motvarjevci – Bukovnica – Dobrovnik – Strehovci – Filovci – Bogojina – Tešanovci

Bela golobica, cerkev sv. Jakoba, kapelica sv. Vida

ZNAMENITOSTI:

1. dan, nedelja, 6. 9. 2020

(RELIVE video, Garmin Connect)

Zapeljali smo se do Panonske vasi pri Tešanovcih, kjer smo se srečali s kolesarji iz Kranja, med njimi tudi s kar nekaj našimi Ar-kolo-navti. Na koncu smo originalno pot nekoliko skrajšali in se ognili Murski soboti.

Potek poti: Moravske toplice – Bogojina – Filovci – Strehovci – Dobrovnik – Kamovci – Mostje – Dolga vas – Lendava – Velika Polana – Žižki – Odranci – Beltinci – Lipovci – Rakičan – Moravske toplice

Beltinški grad, Grad Rakičan

ZNAMENITOSTI:

S KOMBIJEM

Odhod iz Kranja v soboto 29.8. 2020 zgodaj zjutraj, iz Carcassonna domov pa bodisi 11. 9. zvečer po ogledu mesta (nočna vožnja) bodisi navsezgodaj naslednje jutro. Soglasno odločitev povedo potniki dovolj zgodaj, vsekakor pa pred rezervacijo hotela v Carcassonnu. V kombiju so zasedeni vsi sedeži (8+1).

Z LETALOM

Z letalom jih lahko potuje največ sedem udeležencev, saj je skupno število udeležencev-kolesarjev omejeno s številom nosilcev za kolo (15). Za prevoz s kombijev potniki po dogovoru prispevajo po 45 € več od potnikov z letalom.

Tja odletimo 29. 9. 2020 (nekateri za ogled Pariza dan prej) iz Benetk (Marco Polo) ob 15.05 (so tudi druge opcije) v Pariz (Charles de Gaulle), pristanemo ob 16.55 (letalska karta je trenutno 45 €), potem pa se z avtobusom (30 minut) in vlakom (5 minut) zapeljemo do postaje Paris Nord (5,00 €) in hotela, ki je 300 metrov od postaje. 

Vračamo se 11.9.2020. Iz Carcassonna letimo z RyanAirom v Bruselj (Charleroi) ob 14.05 in pristanemo ob 15.45 (cena 38 €). Prvotno je letalo letelo letelo v Bruselj z ustrezno povezavo v Ljubljano, sedaj pa moramo tam prespati (po izbiri v Charleroi ali Brusluj). Naslednji dan, 12.9.2020, letimo iz Bruselja (Charleroi) na Brnik z Wizzair ob 9.25 s pristankom ob 11.05 (cena 42 €). Karte za letalo si uredi vsak sam. Stroški poletov v obe smeri so po trenutnih cenah 125 €.

Vsi, ki se domov vračamo z letalom, bomo kolesarili kakšnih 60 km, do kraja Castelnaudary, se preobleki in se s kombijem najkasneje ob 11.30 odpeljali do letališča v Carcassonnu (40 km). Če nas bo preganjal čas, bomo s kolesarjenjem končali nekaj kilometrov prej).


1. DAN (30.8.): PARIZ – MELUN (70 KM, 160 V.M.)

Mestna hiša, Pariz

Cel dan kolesarimo ob Seni, prevozimo pa tudi precejšen kos Pariza, kolesarimo mimo Notre-damske stolnice (video), Mestne hiše (videoin parka Bercy, mimo številnih muzejev restavracij in kavarn. Sčasoma mestne stavbe zamenjajo podeželske hiše in zelenje. Do Meluna kakšnih hudi zanimivosti še nisem odkril, je pa toliko bolj zanimiv cilj tega dne – Melun ((video) baročni grad Vaux Le Vicomte (video) z vrtovi, palača Fontainebleau v kateri so odstavili Napoleona in izgnali na Elbo, Kolegial Naše gospe (XI. Stol.), priorstvo presvetega Odrešenika (XI. stol.), samostan sv. Bartolomeja, cerkev sv. Aspasija in druge cerkve, Pariška četrt, Državni policijski muzej, itd.).

ZA SLADOKUSCE

kolač sv. Honorija

Zaradi krajevne obarvana kulinarike dodajam še departma in pokrajino kraja, kjer prenočujemo. Melun leži v departmaju Seine-et-Marne v pokajini Ile de France. V Melunu bomo lahko preverili sir brie iz Meluna, sicer pa kakšne druge krajevno značilne hrane še nisem odkril.

Odločili se bomo za širšo izvirno, značilno hrano pokrajine Ile de Paris, za začetek kakšen sir (brie iz Coulommiers  ali Meauxa) ali juho (grahovo juho sv. Germana, francosko čebulno juho), za glavno jed zajčji frikas, jagnječi golaž ali houdanskega piščanca, za konec pa eno od mnogih sladic, npr. kolač sv. Honorija, pariški kolač, pariški ali nanterski brioš, kolač Pariz-Brest (posvečen prvi kolesarski dirki med dvema mestoma), Napoleonove mille-feuille, chouquettes, bouchées à la reine ali barvne francoske piškote iz beljaka in mletih mandljev (macarons).

Ile de Paris je poznana tudi kot vinska regija, pridelujejo pa trte sorte Chardonnay, Pinot Noir (modri pino ali modri burgundec), Sémillon, Sauvignon Blanc, Pinot Beurot (sivi pinot) in Gamay (borgonja). Kakšen kozarček si ga privoščimo, preveč pa ne, saj bo za nami šele prva kolesarska etapa in še ta med krajšimi.

2. DAN (31.8.): MELUN – MONTARGIS (83 KM, 190 V.M.)

Dopoldan še nekaj kilometrov prekolesarimo ob Seni, pri Saint Mammes pa se od reke odcepimo in kolesarimo ob njenem pritoku Le Loing. Ob poti je nekaj manjših krajev, prvi večji je Nemours (13.000 preb.), kjer med večje zanimivosti sodijo grad z muzejem, cerkev sv. Janeza Krstnika in prazgodovinski muzej (video).

Do Montargisa (video) kjer prespimo, tudi ni ravno veliko omembe vrednih krajev, je pa vseskozi prijetna okolicaMesto je znano že iz rimskih časov, omenja ga že Cezar v Galskih vojnah, med njegove večje zanimivosti pa sodita grad iz XII. Stol. In župnijska cerkev sv. Magdalene.

ZA SLADOKUSCE

Jargeau Andouille

Montargis leži v departmaju Loiret v pokrajini Center-Val de LoirePrav hude izbire krajevnih dobrot na spletu ni najti, vseeno pa naj naštejem nekatere – klobasa iz vampov in svinjskega mesa Jargeau andouille, mandljev kolač Pithiviers, med Solognehoney, praline iz Montargisa. Cotignac iz Orelansa (kutin žele), kis iz Orleansa.

V pokrajini ob Loari proizvajajo odlična vina, status AOC (Appellation d’origine contrôlée) pa imajo tri območja – Orleans (bela vina vrste Chardonnay in Pinot Gris, rdeča vina in rosés pa Pinot Meunier), Orléans-Cléry in Coteaux-du-Giennois (Sauvignon Blanc, Pinot Noir, Gamay).

Kraljevi grad, Montargis

3. DAN (1.9.): MONTARGIS – BEAUGENCY (97 KM, 140 V.M.)

Sprva kolesarimo po Zeleni orleanski kolesarski poti (speljana malo tudi po kolovozih) v zeleni in neobljudeni okolici. Do Orleansa (113.000 preb.), ki leži že ob Loari pravzaprav ni večjih mest, še največje (3.700 preb.) je Fay aux Loges. Orleans (video) je zanimivo mesto, med največjimi biseri pa so Stolnica svetega Križa (XIII.-XVI. stol.), uničena v času verskih vojn, Mestna hiša Groslot (1550–1555) Trg Martroi s spomenikom Ivane Orleanske na konju (ko je med stoletno vojno Orleans oblegala angleška vojska (1428-29) je na pomoč priskočila Ivana Orleanska in rešila mesto pred uničenjem.

Chateau Beaugency

Njegova obramba je pomenila tudi ključni preobrat v tej vojni in postopen izgon Angležev iz Francije), škofijska palača (XVII. Stol.) in stari kraljevi most oziroma most Jurija V. ter seveda še mnogo drugega. Za ogled bomo imeli dovolj časa, saj do Beaugencyja (7.300 preb.), kjer prespimo, ob kolesarimo ob Loari (gradovi, video) dobrih 20 kilometrov. Pred spanjem si lahko ogledamo grad, opatijo Naše Gospe, mestno hišo, most čez Loaro, stolp z uro in še kaj.

Beaugency leži v departmaju Loiret v pokrajini Center-Val de LoireSpecialitete (1), (2), (3) (4) (5)

4. DAN (2.9.): BEAUGENCY – TOURS (103 KM, 103 V.M.)

Cel dan kolesarimo ob Loari, koliko od kakšnih petdeset znamenitih gradov do Toursa bomo videli, pa bomo lahko sami preverili na terenu. Zagotovo kolesarimo mimo treh kraljevih gradov (Blois, Ambois, Tours), v Saumuru in Chinonu bosta verjetno predaleč (odvisno od izbrane trase v nadaljevanju od Toursa), ter mimo nekaj plemiških in drugih gradov (recimo v Beaugencyju).

Blois, most čez Loaro

Stolnica sv. Gacijana, Tours

Ob poti si bomo seveda podrobneje ogledali mesti Blois (renesančni grad (video), stolnica sv. Ludvika, cerkev sv. Vincenca Pavelskega (XVII. stol.), nekdanja opatijska cerkev sv. Nikolaja, cerkev sv. Saturnina, stolnica Naše Gospe sv. Trojice, kamniti most čez Loaro (XVIII. stol.)) in Amboise ((video) renesančni grad (XV. stol.), renesančni dvorec Clos Lucé (XV. stol., tu je živel in delal vse do svoje smrti italijanski umetnik Leonardo da Vinci (1516-1519)), stara mestna vrata z urnim stolpom iz XV. Stol., cerkev sv. Denisa (XII.–XVI. stol.), nekdanja župnijska cerkev sv. Florentina (XV.–XVI. stol.), grajska kapela sv. Huberta z grobom Leonarda da Vincija, klasicistični dvorec Chanteloup (XVIII. stol.) s parkom in kitajsko pagodo)), na koncu etape pa še Tours (grad – muzej (XI. stol.), katedrala sv. Gacijana (posvečena prvemu mestnemu škofu sv. Gacijanu, 1170) s samostanom Psalette in nekdanjo nadškofijsko palačo (na vrtu raste velikanska cedra, posajena v času Napoleona), neobizantinska bazilika sv. Martina (XX. stol.), nekdanja benediktinska opatija s cerkvijo sv. Julijana, stolp Karla Velikega, urni stolp, ostanek nekdanjega kolegiala sv. Martina (XIII. stol.) itd.). (Tours-video)

Tours je danes univerzitetno mesto in priročna izhodiščna točka za raziskovanje znamenitih gradov ob Loari (Loara, video). V Toursu se rodi (1799-1850) tudi znameniti francoski pisatelj, začetnik realizma v evropskem slovstvu, Honore de Balzac (pokopan je na slovitem pariškem pokopališču Père-Lachaise),

ZA SLADOKUSCE:

Andouillette – debela klobasa

Tours leži v departmaju Indre-et-Loire v pokrajini Center-Dolina Loare.

Poleg značilne hrane pokrajine ob Loari si lahko privoščimo tudi značilne krajevne dobrote (vedno moram dodati “med drugim”) kot so za začetek pravi ovčji sir iz Selles-sur-Chera, svinjske mesne kocke iz Toursa s krompirjevimi galetami (narejena so iz dveh pravokotnikov zlatega, hrustljavega listnatega peciva) iz bližnjega Bloisa ali debelo klobaso (andouillette) s francoskim krompirčkom, za sladico pa toursnougat, dokaj debelo pito obloženo z vloženimi mareličnimi, kandiranim sadjem, potreseno z mešanico mandljev in ledenim sladkorjem.

5. DAN (3.9.): TOURS – CHATELLERAULT (83 KM, 260 V.M.)

Chatellerault

Etapa je precej ravninska, kmetijska in precej redko naseljena. V Toursu se odlepimo od Loare in zavijemo na jug. Nekaj časa kolesarimo po kole-sarski poti po dolini Eure, prečkamo reko La Vienne in kolesarimo ob njenem levem bregu do cilja v Chatelleraultu (video).

Nekaj večjih ali zanimivejših krajev ob poti: Cham-bray les Tours (10.800 preb., cerkev sv. Simforija-na), Sainte Maure de Touraine (4.200 preb., cerkev sv. Mavre Tourenske, neogotska cerkev sv. Mavre Tourenske z grobnico iz IX. do XI. stol., nekdanja romarska postaja na poti v Santiago de Compostelo, kapela devic, prvotno iz XV., prenovljena v XIX. stol. in posvečena sv. Mavri in Brigiti, nekdanje priorstvo Saint-Mesmin, ustanovljeno v letu 1060, samostan Notre-Dame-des-Vertus iz leta 1682, grad druži-ne Rohan iz konca X. stol., prenovljen v XIV. in XV. stol., danes se v njem nahaja muzej umetnosti in ljudske tradi-cije), Maille, poznan predvsem po masakru domačinov proti koncu II. sv. vojne, ko okupator pobije četrtino domačinov in Chatellerault (31.800 preb., cerkev sv. Jakoba iz XI. stol., vmesna postaja na romarski poti Via Turonensis v Santiago de Compostelo.).

Chatellerault leži v departmaju Vienne v pokrajini Nova Akvitanija. 

6. DAN (4.9.): CHATELLERAULT-CHAUNAY (100 KM, 550 V.M.)

Ravninska etapa po francoskem podeželju. 

Po desetih kilometrih se odcepimo od reke La Vienne in zavijemo proti edinemu pomembnejšemu mestu ob poti Poitiersu (85.000 preb.).

Prvotno naselje zgradijo že Kelti iz plemena Pictones in ga poimenujejo Limonium, tako poimenovanje mesta pa kasneje prevzamejo tudi Rimljani. Krščanstvo sprejmejo v III. Stol. Prvi škof Poitiersa pa je bil sveti Hilarij (350-367). V začetku V. stol. kraj pade v roke Vizigotom in postane  ena glavnih prestolnic njihovih kraljev. V letu 507 po zmagi Klodvika I. Nad Alarikom II. nedaleč stran kraj pripade Frankovskemu gospostvu. V bližini mesta 10. oktobra 732 Karel Martel doseže prvo krščansko zmago v boju z muslimani. V zgodnjem srednjem veku Poitiers postane glavno mesto province Poitou, ki ji vladajo grofje Poitierski (video).

Bitka pri Poitiersu 1356

Med stoletno vojno, 19. septembra 1356, je na območju Poitiersa bitka, v kateri Angleži dosežejo eno pomembnejših zmag nad Francozi. Leta 1432 je v Poitiersu okronan francoski kralj Karel VII., ki da še istega leta ustanoviti v njem univerzo. Med verskimi vojnami mesto leta 1569 uspešno prestane več tednov trajajoče obleganje protestantov.

Sicer pa nas ob poti preseneti še kakšen grad, recimo Chateau de Fou, star most ali kakšna srednjeveška cerkev (recimo sv. Jurija v Baillargeauxu ali v Sommieresu du Clain).

Cilje etape je v naselju Chaunay s 1.100 prebivalci, kjer so se naseljevali že od neolitika dalje, premore pa hotelsko restavracijo, kavarno, slaščičarno in COOP. Morda si velja ogledali cerkev sv. Petra (XVI. stol.).

Chaunay leži v departmaju Vienne v pokrajini Nova Akvitanija. 

7. DAN (5.9.): CHAUNAY – ANGOULEME (73 KM, 490 V.M.)

Kratka ravninska etapa po francoskem podeželju. Kolesarimo po naravi, prečkamo nekaj deset manjših vasi, edini omembe vreden pa je Angouleme, cilj sedme etape, z mestno stolnico, muzejem, zanimivim mestnim jedrom, papirniškim muzejemce, mestno hišo, cerkvijo sv. Andreja, kapelo Cordilieres z grobom francoskega pisatelja Jean Louisa Gueza de Balzac (ne tisti pravi Honore de Balzac), Muzej lepih umetnosti, za pogledat pa so tudi freske na zidovih (murales) s komično vsebino.

panorama Angoulema

8. DAN (6.9.): ANGOULEME – LAGORCE (93 KM, 680 V.M.)

Konjak iz Male Šampanje

Malo daljša in malenkostno bolj razgibana etapa po francoskem podeželju. Kakšnih večjih mest ni ob poti, vseeno pa se nabere nekaj zanimivosti, npr. romanska cerkev sv. Vincencija v Champmillonu (XII. stol.) – starih cerkev bo še nekaj –, kakšen mlin in spominsko obeležje bojem iz prve svetovne vojne ter zanimivejši kraji kot Saint Simeux s cerkvijo sv, Simeona (XII: stol.), danes poznan po ribolovu, nekdaj pa tudi po mlinih na reki Charente, Chateauneuf sur Charente (3.600 preb., mestna hiša, nekaj rimskih ostankov, cerkev sv. Petra) in Barbezieux Saint Hilaire (4.700 preb., grad iz XI. stol., mesto poznano po šampanjcu in konjaku – mesto Cognac, po katerem pijača dobi ime, je kakšnih 40 kilometrov stran)), mestu v pokrajini La Petite Champagne. Departma Charente je vinska regija poznana predvsem po predelavi vina za konjak.

Spimo pravzaprav v divjini, rezervirane pa imamo tri hiše s po tremi spalnicami in bazenom v bližini kraja Lagorce. Večerjo si bomo morda skuhali sami (najbližji restavraciji sta v dva km oddaljenem La Huirande (La Gabaye, L’Imprevu)), prostora bo veliko, poleg hrane pa si nakupimo še kakšno pravo francosko vino in seveda konjak.

9. DAN (7.9.): LAGORCE – BORDEAUX (62 KM, 310 V.M.)

Libourne, glavni trg z mestno hišo

Še ena ravninska etapa po francoskem podeželju, je pa tudi precej kratka, tako, da bomo imeli več časa za oglede v zanimivem Bordeauxu. Ob poti sta dve malo večji mesti, Coutras (8.000 preb.; prazgodovinski ostanki, ostanki galo-rimske vile in vojaškega taborišča, romanskogotska cerkev sv. Janeza Krstnika iz XII. do XV.. stol. (francoski zgodovinski spomenik), vodnjak Henrika IV. iz XVII. stol., v spomin na francoskega kralja (zgodovinski spomenik) in Libourne (23.700 preb.; stolp mestnih vrat, edini ostanek nekdanje srednjeveške utrdbe, kamniti most Pont de pierres de Libourne), večji je tudi Lormont (20.000 preb.; Château de Lormont, prvotno trdnjava poitierskega grofa Viljema VIII. iz XI. stol., obnovljen v XX. stol. – v gradu je živel Edvard I. Plantagenet, imenovan Črni Princ, tu se naj bi rodil tudi njegov sin, bodoči angleški kralj Rihard II. (1367-1400), cerkev sv. Martina iz konca 13. stoletja, obnovljena po koncu stoletne vojne, cerkev sv. Duha, kapela – eremitaž sv. Katarine, neogotski dvorec château du Bois Fleuri iz XIX. Stol., viseči most Pont d’Aquitaine dolžine 1.767 metrov in višine 58 metrov, zgrajen v letih 1960-67), ki pa je že del predmestja Bordeauxa.

Cilj devete etape je Bordeaux (237.000 preb., skupaj z urbano okolico pa 1,1 milijon, kar ga uvršča na šesto najbolj poseljeno ozemlje Francije), pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nouvelle-Aquitaine, občina in prefektura departmaja Gironde. Bordeaux je pogosto označen kot “biser Akvitanije”. Del njegovega mesta, Port de la Lune, je zaradi svoje izredne arhitekture od junija 2007 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. V mestu je kar 362 zgodovinskih spomenikov (v Franciji jih ima več le Pariz) z nekaterimi zgradbami iz rimskih časov. Je  tudi središče vina (video).

Most iz Napoleonovega časa

Bordeaux je dom enega največjih evropskih arhitekturnih urbanih območij iz XVIII. stol., zaradi česar ga oblegajo tako turisti kot filmske snemalne ekipe. Nekaj zanimivosti (video):

  • Port de la Lune, mestni predel – pristanišče ob okljuku reke Garone,
  • romanska cerkev sv. Križa (XI. stol., del nekdanje benediktinske opatije), stolnica sv. Andreja (posvečena 1096), sedež nadškofije, bazilika sv. Mihaela (XV.-XVI. Stol.), bazilika sv. Severina in baročna cerkev sv. Pavla (XVII. stol.) – stolnica sv. Andreja, bazilika sv. Mihaela in bazilika sv. Severina so del svetovne dediščine Routes of Santiago de Compostela – Jakobove romarske poti v Franciji.,
  • Grand Théâtre, mesto komedije (1773-1780),
  • Musée des Beaux Arts (muzej lepih umetnosti z zbirkami slikarjev iz XVII. so XX. stol.) in Musée d’Aquitaine (arheološki in zgodovinski muzej),
  • most Pont de Pierre (1810-1822),
  • spomenik Monument aux Girondins (1881),
  • Porte Cailhau, starejša mestna vrata (eno redkih pričevanj iz srednjeveških časov. Zgrajena so bila leta 1495 v čast Karlu VIII.),
  • Akvitanski most – avtocestni most iz leta 1967 je zasnovan tako, da lahko pod njim peljejo oceanske ladje.

 10-13. DAN (8.-11.9.): BORDEAUX – CARCASSONNE

Štiri dni kolesarimo po kolesarski poti dveh morij, od Toulousa naprej tudi ob Canalu du Midi (video). Celotno razdaljo med Bordeauxom in Carcassonnom (382 km) pa sem razdelil v štiri etape:

Vse etape so ravninske, le prva je še malo razgibana. Med potjo si bomo lahko ogledali nekaj zanimivejših mest:  

Marmande, cerkev Naše Gospe z vrtom

Floirac (17.600 preb.), Latresne (3.500 preb.), Creon (4.100 preb.; bastija, cerkev Naše Gospe), La Reole (4.300 preb.; priorstvo z gotsko cerkvijo sv. Petra (XII. stol.), srednjeveška trdnjava Château des Quat’Sos (XIII. stol.), stara mestna hiša in srednjeveške stavbe (XII.-XVI. Stol.), ostanki nekdanjega obzidja, klasicistična hiša Hôtel de Briet (XVII. stol.), galo-rimsko najdišče v vzhodnem delu kraja Bas-Calonge – La Bombe), Marmande (17.700 preb.; cerkev Naše Gospe s samostanom (XIII. stol.), mestna hiša, trgi La place Clémenceau, La place du Château, La place du Marché), Agen (33.600 preb.; Katedrala Saint-Caprais (zgrajena v XII. stol. na mestu nekdanje bazilike iz VI. stol., jakobinska cerkev Naše Gospe, ostanek nekdanjega dominikanskega samostana XIII, stol,), akvadukt Pont-canal d’Agen, del vodnega kanala Canal de Garonne (XIX. Stol.), Muzej lepih umetnosti (ustanovljen 1876)), Valence (65.000 preb.; stolnica v. Apolinarija (sedež škofije Valence, prenovljena v XI. stol. V romanskem slogu, posvečena 1095 pod papežem Urbanom II. Med verskimi vojnami je močno poškodovana, obnovljena v prvem desetletju XVII. stol. V cerkvi se nahaja spomenik papeža Pija VI., ki umre v Valenci leta 1799), romanska cerkev Janeza Krstnika (XI.-XII. Stol.), Maison du Drapier (trgovska hiša iz XIII. stol.), Maison des Têtes (gotsko-renesančni mestni dvorec iz prve polovice XVI. stol.), Pendentif (renesančni pogrebni spomenik, XVI. stol.), veličasten vodnjak (1887), mestni park Jouvet, park Jean Perdrix z vodnim gradom, Marsova polja), Moissac (13.000 preb.; je eno najpomembnejših postajališč na Jakobovi poti (Via Podiensis), nekdanji benediktinski samostan sv. Petra ima v križnem hodniku (1059–1131) in na portalu (1110–1131) romanske skulpture, ki spadajo med evropske mojstrovine tistega obdobja), Castelsarrasin (13.000 preb.; cerkev Presvetega Odrešenika, omenjena 961, prenovljena 1254,), Ramonville Saint-Agne (14.400 preb.), Castanet Tolosan (11.000 preb.; cerkev sv. Gervazija in Potazija), Castelnaudary (11.800 preb.; kolegial sv. Mihaela z utrjeno romansko cerkvijo (XIII. stol.), Cugarel, mlin na veter iz XVII. stol. In Grand Bassin, pristaniški del naselja ob Canal du Midiju. Castelnaundary vmesna postaja variante romarske poti iz Toulousa preko Carcassonna v Santiago de Compostelo, imenovane Via Tolosane in središče caçoleta (cassarole), domače dušene jedi, narejene iz belega fižola, mesa (po navadi je to svinjina, jagnjetina, gosje ali račje meso) in svinjske kože, imenovane po skledi “caçòla”, v kateri se jed pripravlja. Nekateri se tu poslovimo in že ta popoldan odletimo proti Bruslju) in seveda

Toulouse (480.000 preb.) 

Toulouse, Kapitol

je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc. Ima več vzdevkov – Rožnato mesto si prisluži zaradi barve glinaste opeke, s katero je prepredena njegova značilna mestna arhitektura, Mesto vijolic si pridobi z razvojem in vzgojo vijolic sredi XIX. stol., ko vijolica postane tudi mestni simbol, poznan pa je tudi pod imenom cité Mondine, nanašajoč se na grofe Toulouške. Je neuradno glavno mesto okcitanske kulture. Največje zanimivosti:

  • Toulouški Kapitol, srce občinske uprave mesta Toulouse in njegove mestne hiše stoli na Kapitolskem trgu;
  • Bazilika svetega Sernina ali sv. Saturnina, nekdanja opatijska cerkev (XI.-XII. Stol.) zgrajena v romanskem slogu na mestu nekdanje bazilike iz IV. stol., z relikvijami toulouškega škofa svetega Sernina ali Saturnina († ok. 250), kot del romarske poti v Santiago de Compostelo od leta 1998 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine;
  • romansko gotska stolnica svetega Štefana (XIII.-XVII. stol.), sedež toulouške škofije;
  • Jakobinski samostanski kompleks, ustanovljen 1215 pod dominikanci; njihov vodja sveti Dominik Guzman je v Toulousu oznanjeval evangelij v boju proti katarskemu krivoverstvu, Jakobinska cerkev hrani relikvije svetega Tomaža Akvinskega;
  • gotska Marijina cerkev Notre-Dame du Taur (XIV.-XVI. stol.), po legendi zgrajena na mestu, kjer je bik vlekel po tleh svetega Sernina, med Kapiteljskim trgom in baziliko svetega Sernina;
  • bazilika Notre-Dame de la Daurade, prvotno svetišče Apolona iz leta 410, sedanja zgrajena v letih 1764-1883 v neoklasicističnem slogu ob bregovih reke Garone;
  • cerkev svetega Albuina (sredina XIX. stol.);
  • cerkev svetega Nikolaja (XII.-XIV. stol.);
  • cerkev Notre-Dame de la Daurade (XV.-XIX. stol.);
  • avguštinski samostan z muzejem;
  • Hôtel d’Assézat, renesančna palača (XVI. stol.) s fundacijo Bemberg, veliko mestno galerijo;
  • Pont (most) Neuf na Garoni.

ZA SLADOKUSCE:

Toulouse je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc. Od številnih krajevno značilnih dobrot naj poleg opevanega casoulleta po toulouško omenim njihovo klobaso (saucisse de Toulouse), gosja maščobna jetra (Foie gras d’oie), račji konfit, garburo (zeljna juha z gosjim konfitom), La bugnette (mesne kroglice s kruhom, jajci in svinjskim mesom), kakšno jed iz mesa gaskonskega črnega prašiča in si za poslastico privoščili še kolač fénétra (video) ali torto z lešniki (Tarte aux noix).

Carcassonne (46.000 preb.)

(okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Aude. Njegova srednjeveška utrdba je leta 1997 dodana na Unescov seznam svetovne dediščine. Mimo Carcassonna je speljan vodni kanal Canal du Midi, ki je povezal reko Garono s Sredozemskim morjem. Tudi kanal jel v letu 1996 dodan na seznam Unescove svetovne dediščine. 

Utrjeno mesto (La Cité de Carcassonne) je sestavljeno iz koncentrične zasnove dveh zunanjih obzidij s 53 stolpi in barbakani. Sam grad ima svoj dvižni most in obrambni jarek, ki vodi do osrednjega bivalno-obrambnega dela. Obzidje je sestavljeno iz stolpov, zgrajenih v precej dolgem obdobju. En odsek je rimski in se bistveno razlikuje od srednjeveškega obzidja, s plastmi iz vidne rdeče opeke in strešnimi ploščicami iz terakote. V enem teh stolpov ima v XIII. stol. sedež katoliška inkvizicija in je še danes znan kot Inkvizicijski stolp.

Pogled na utrdbo iz naše hotelske sobe

Ogledati si velja tudi Baziliko svetih Nazarija in Celsa, Carcassonnsko stolnico, Cerkev svetega Vincenca, Stari most, in dvorec Comtal (XII. Stol.).

ZA SLADOKUSCE:

Obvezno bomo preveriti njihov cassoulet, tradicionalno mesno jed iz različnih vrst mesa in z belim fižolom (video), zraven pa za zaključek avanture popili kakšen kozarček vina Marcillac, Banyuls, Mandiran ali številnih drugih. Bi morali ostati kar kakšen mesec, da jih njihovo kakovost ocenimo tako kot se šika. Sicer pa Carcassanne leži v pokrajini Languedoc-Roussillon (glavno mesto Montpellier), kjer ne bo težko poiskati krajevno značilne hrane, jo bo težje izbrati – tapenade,(pire iz oliv, kaper in česna), bourride (ribja juha ali golaž). nekakšen golaž v vinu vrste Borgogna (Bœuf bourguignon)creme catalane, ostrige, številne vrste ovčjega sira (še posebej znane je modri sir Rokfor (Roquefort), saj v vsaki vasi izdelujejo svojo vrsto …

Če bo ob kuncu ture vse,

kot bi moralo biti,

bomo z veseljem zapeli tisto:

Non, je ne regrettte rien

(Edith Piaf)


Letos smo uspešno zaključili trinajsto kolesarsko avanturo Ar.kolo.navtov, čeprav tega pred odhodom nismo načrtovali, v petek 13. septembra, pa vseeno je minilo brez padcev, praznih zračnic ali kakšnih okvar koles. 

Čeprav se nam je sprva zdelo, da smo podelali že vse v primerni razdalji od Slovenije, pa sem za začetek hitro našel »bele« lise, deset oziroma enajst, če k tem dodamo še baltske države Litvo, Latvijo, Estonijo in Kaliningrad. Na pobudi, da da vsak kakšno idejo za drugo leto, je prišlo kar preveč predlogov, nekatere od njih (ožji izbor) pa bom podrobneje obdelal v prihodnjih nekaj mesecih. Tokrat smo traso predlagali in izbirali bolj “demokratično” in nakapalo se je kar precej idej in predlogov.

Bilo je nekaj lobiranja, malo je vsak pohvalil svojo idejo, na koncu smo se odločili za nekoliko popravljeno verzijo kolesarjenja po dolini reke Loare – iz Pariza ob Sieni do Loare, pa ob Loari do Toursa in naprej do Bordeauxa ter za konec še ob Canal du Midi oziroma po kolesarski poti dveh morij do Carcassonna (obdelali bomo praznino v krogu B).

Continue reading



Precej močno izražena želja je bila, da se drugo leto na kolo podamo ob Baltiku in Severnem morju). Glede na lete iz bližnjih letališč, so možni začetki v Amsterdamu, Hamburgu ali Berlinu, cilji tras pa v Gdansku, Berlinu ali Hamburgu.

Kar se tiče kilometrov, se jih lahko nabere tudi zelo veliko, koliko je odvisno predvsem od volje in števila dni, kar se tiče pa višinskih metrov, pa bo teh na poti bolj malo a vseeno ne zanemarljivo,

Na Bikemapu sem nastavil možne trase posameznih odsekov, vsak sam pa si lahko sestavi primerno dolžino in število dni. Odločitev pa bo seveda skupna.

DOLŽINE POSAMEZNIH ODSEKOV:

  • Amsterdam – Hamburg (890 km),
  • Hamburg – Rostock (s krogom po Danski) (1.200 km),
  • Hamburg – Rostock (230 km),
  • Rostock – Berlin (340 km),
  • Rostock – Gdansk (720 km).

nekaj predlogov TRAS:

ZANIMIVOSTI OB POTI (ODVISNO OD IZBRANIH TRAS):

  • mesta: Amsterdam, Berlin in Gdansk (že videno), Hamburg, Hanover, Rostock, Flensburg, Kiel, Heiligenhafen, Dassow, Swinoujscie, Szczecin, …
  • reke s kolesarskimi potmi, pravzaprav le Elba (D10, Elberadweg),
  • turistične zanimivosti: od Nekaj gnilega je v deželi… in križarjev … Cerkve, gradovi, stara mestna jedra, berlinski zid, …
  • kolesarske poti: trase potekajo po kolesarskih poteh, označene v bikemapu, le tu in tam udarimi kakšno bližnjico.



Letošnja, že trinajsta ar-kolo-navtska avantura (če prištejem še nekaj neuradnih (oziroma še ne ar-kolo-navtskih potepanj – Vrhnika-Rim Budimpešta-Konstanca, po Romuniji, Firence-Rim – pa sedemnajsta) nas je peljala od Berlina do Dunaja večinoma po kolesarskih poteh ob Elbi, Vltavi in Donavi, pa tudi, ko smo se od Vltave odcepili proti Donavi, smo večinoma imeli označene kolesarske poti. Vreme nam je tudi tokrat že pregovorno dobro služilo (pravijo, da ko jaz organiziram kolesarsko potepanje je vedno lepo vreme, le od Gdanska do Madžarske meje nas je dva tedna pralo), le enkrat nas je pošteno namočilo, vendar dobre polovice kolesarjev tudi to ni zmotilo. Nekaj juter je bilo tudi precej mrzlih, ko temperatura ni dosegla desetih stopinj.

Trinajsto ar-kolo-navsko turo smo zaključili v petek trinajstega. Brez prask ali počenih pnevmatik.

Continue reading


Vrhnika, 26. 2. 2019, 15. 6. 2019

Menim, da vrhniški odsek načrtovane državne kolesarske ceste po Barju med Borovnico in Horjulom, ni najbolj posrečen, predvsem pa je nemarno drag, tako da stroški ne opravičujejo dodane vrednosti. Še vedno je tudi prisotna miselnost, da se kolesarske poti gradijo na »najbolj enostaven« način, ob glavnih prometnicah, kjer je največ državne ali občinske lastnine. Že dolgo je v svetu trend, da se kolesarske poti čimbolj oddaljijo od prometnih cest. Pri načrtovani barjanski poti gre spet za »klasiko« kolesarskih poti na Vrhniškem in v širši okolici (izjema je sicer občina Log-Dragomer), enkrat bo kolesarska pot dvosmerna, drugič bo po vsaki strani ceste potekal po en pas (od meje z Občino Log–Dragomer–Vrhnika kolesarji na državni kolesarki poti D1 v smeri Vrhnike vsaj štirikrat prečkajo prometno državno cesto Ljubljana–Vrhnika!), pa po cesti in pločniku, kjer bodo zagotovo spet številne skakalnice – med mejo z Občino Log-Dragomer in parkiriščem P&R v Sinji Gorici jih je več kot 40. In potem se čudimo, zakaj kolesarji ne vozijo po »kolesarski« poteh oziroma skakalnicah in s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu, ter povrhu vsega predstavljajo še oviro na poti. In jezo avtomobilistov!

Kako si predstavljam kolesarske poti (poudarek je na naravi/okolici, ne na asfaltu)

Prelistal sem dokumentacijo IDP predloga povezave med Borovnico in Horjulom na odseku med Bistro in mejo Občine Vrhniko s horjulsko občino (v nadaljevanju: Mreža), a se v podrobnosti nisem spuščal. Menim, da so dokumenti pripravljeni korektno, vendar pa je predlagana trasa poti daleč od idealne, pravzaprav je izbrana najslabša in tudi najdražja možna varianta. Verjetno je taka trasa predlagana v Projektu celostne prometne infrastrukture na Vrhniki in projektanti nanjo niso imeli vpliva in/ali druge možnosti. Continue reading