About potepinko

S KOMBIJEM

Odhod iz Kranja v soboto 29.8. 2020 zgodaj zjutraj, iz Carcassonna domov pa bodisi 11. 9. zvečer po ogledu mesta (nočna vožnja) bodisi navsezgodaj naslednje jutro. Soglasno odločitev povedo potniki dovolj zgodaj, vsekakor pa pred rezervacijo hotela v Carcassonnu. V kombiju so zasedeni vsi sedeži (8+1).

Z LETALOM

Z letalom jih lahko potuje največ sedem udeležencev, saj je skupno število udeležencev-kolesarjev omejeno s številom nosilcev za kolo (15). Za prevoz s kombijev potniki po dogovoru prispevajo po 45 € več od potnikov z letalom.

Tja odletimo 29. 9. 2020 (nekateri za ogled Pariza dan prej) iz Benetk (Marco Polo) ob 15.05 (so tudi druge opcije) v Pariz (Charles de Gaulle), pristanemo ob 16.55 (letalska karta je trenutno 45 €), potem pa se z avtobusom (30 minut) in vlakom (5 minut) zapeljemo do postaje Paris Nord (5,00 €) in hotela, ki je 300 metrov od postaje. 

Vračamo se 11.9.2020. Iz Carcassonna letimo z RyanAirom v Bruselj (Charleroi) ob 14.05 in pristanemo ob 15.45 (cena 38 €). Prvotno je letalo letelo letelo v Bruselj z ustrezno povezavo v Ljubljano, sedaj pa moramo tam prespati (po izbiri v Charleroi ali Brusluj). Naslednji dan, 12.9.2020, letimo iz Bruselja (Charleroi) na Brnik z Wizzair ob 9.25 s pristankom ob 11.05 (cena 42 €). Karte za letalo si uredi vsak sam. Stroški poletov v obe smeri so po trenutnih cenah 125 €.

Vsi, ki se domov vračamo z letalom, bomo kolesarili kakšnih 60 km, do kraja Castelnaudary, se preobleki in se s kombijem najkasneje ob 11.30 odpeljali do letališča v Carcassonnu (40 km). Če nas bo preganjal čas, bomo s kolesarjenjem končali nekaj kilometrov prej).


1. DAN (30.8.): PARIZ – MELUN (70 KM, 160 V.M.)

Mestna hiša, Pariz

Cel dan kolesarimo ob Seni, prevozimo pa tudi precejšen kos Pariza, kolesarimo mimo Notre-damske stolnice (video), Mestne hiše (videoin parka Bercy, mimo številnih muzejev restavracij in kavarn. Sčasoma mestne stavbe zamenjajo podeželske hiše in zelenje. Do Meluna kakšnih hudi zanimivosti še nisem odkril, je pa toliko bolj zanimiv cilj tega dne – Melun ((video) baročni grad Vaux Le Vicomte (video) z vrtovi, palača Fontainebleau v kateri so odstavili Napoleona in izgnali na Elbo, Kolegial Naše gospe (XI. Stol.), priorstvo presvetega Odrešenika (XI. stol.), samostan sv. Bartolomeja, cerkev sv. Aspasija in druge cerkve, Pariška četrt, Državni policijski muzej, itd.).

ZA SLADOKUSCE

kolač sv. Honorija

Zaradi krajevne obarvana kulinarike dodajam še departma in pokrajino kraja, kjer prenočujemo. Melun leži v departmaju Seine-et-Marne v pokajini Ile de France. V Melunu bomo lahko preverili sir brie iz Meluna, sicer pa kakšne druge krajevno značilne hrane še nisem odkril.

Odločili se bomo za širšo izvirno, značilno hrano pokrajine Ile de Paris, za začetek kakšen sir (brie iz Coulommiers  ali Meauxa) ali juho (grahovo juho sv. Germana, francosko čebulno juho), za glavno jed zajčji frikas, jagnječi golaž ali houdanskega piščanca, za konec pa eno od mnogih sladic, npr. kolač sv. Honorija, pariški kolač, pariški ali nanterski brioš, kolač Pariz-Brest (posvečen prvi kolesarski dirki med dvema mestoma), Napoleonove mille-feuille, chouquettes, bouchées à la reine ali barvne francoske piškote iz beljaka in mletih mandljev (macarons).

Ile de Paris je poznana tudi kot vinska regija, pridelujejo pa trte sorte Chardonnay, Pinot Noir (modri pino ali modri burgundec), Sémillon, Sauvignon Blanc, Pinot Beurot (sivi pinot) in Gamay (borgonja). Kakšen kozarček si ga privoščimo, preveč pa ne, saj bo za nami šele prva kolesarska etapa in še ta med krajšimi.

2. DAN (31.8.): MELUN – MONTARGIS (83 KM, 190 V.M.)

Dopoldan še nekaj kilometrov prekolesarimo ob Seni, pri Saint Mammes pa se od reke odcepimo in kolesarimo ob njenem pritoku Le Loing. Ob poti je nekaj manjših krajev, prvi večji je Nemours (13.000 preb.), kjer med večje zanimivosti sodijo grad z muzejem, cerkev sv. Janeza Krstnika in prazgodovinski muzej (video).

Do Montargisa (video) kjer prespimo, tudi ni ravno veliko omembe vrednih krajev, je pa vseskozi prijetna okolicaMesto je znano že iz rimskih časov, omenja ga že Cezar v Galskih vojnah, med njegove večje zanimivosti pa sodita grad iz XII. Stol. In župnijska cerkev sv. Magdalene.

ZA SLADOKUSCE

Jargeau Andouille

Montargis leži v departmaju Loiret v pokrajini Center-Val de LoirePrav hude izbire krajevnih dobrot na spletu ni najti, vseeno pa naj naštejem nekatere – klobasa iz vampov in svinjskega mesa Jargeau andouille, mandljev kolač Pithiviers, med Solognehoney, praline iz Montargisa. Cotignac iz Orelansa (kutin žele), kis iz Orleansa.

V pokrajini ob Loari proizvajajo odlična vina, status AOC (Appellation d’origine contrôlée) pa imajo tri območja – Orleans (bela vina vrste Chardonnay in Pinot Gris, rdeča vina in rosés pa Pinot Meunier), Orléans-Cléry in Coteaux-du-Giennois (Sauvignon Blanc, Pinot Noir, Gamay).

Kraljevi grad, Montargis

3. DAN (1.9.): MONTARGIS – BEAUGENCY (97 KM, 140 V.M.)

Sprva kolesarimo po Zeleni orleanski kolesarski poti (speljana malo tudi po kolovozih) v zeleni in neobljudeni okolici. Do Orleansa (113.000 preb.), ki leži že ob Loari pravzaprav ni večjih mest, še največje (3.700 preb.) je Fay aux Loges. Orleans (video) je zanimivo mesto, med največjimi biseri pa so Stolnica svetega Križa (XIII.-XVI. stol.), uničena v času verskih vojn, Mestna hiša Groslot (1550–1555) Trg Martroi spomenikom Ivane Orleanske na konju (ko je med stoletno vojno Orleans oblegala angleška vojska (1428-29) je na pomoč priskočila Ivana Orleanska in rešila mesto pred uničenjem,

Chateau Beaugency

Njegova obramba je pomenila tudi ključni preobrat v tej vojni in postopen izgon Angležev iz Francije), škofijska palača (XVII. Stol.) in stari kraljevi most oziroma most Jurija V. ter seveda še mnogo drugega. Za ogled bomo imeli dovolj časa, saj do Beaugencyja (7.300 preb.), kjer prespimo, ob kolesarimo ob Loari (gradovi, video) dobrih 20 kilometrov. Pred spanjem si lahko ogledamo gradopatijo Naše Gospemestno hišomost čez Loarostolp z uro in še kaj.

Beaugency leži v departmaju Loiret v pokrajini Center-Val de LoireSpecialitete (1), (2), (3) (4) (5)

4. DAN (2.9.): BEAUGENCY – TOURS (103 KM, 103 V.M.)

Cel dan kolesarimo ob Loari, koliko od kakšnih petdeset znamenitih gradov do Toursa bomo videli, pa bomo lahko sami preverili na terenu. Zagotovo kolesarimo mimo treh kraljevih gradov (BloisAmboisTours), v Saumuru in Chinonu bosta verjetno predaleč (odvisno od izbrane trase v nadaljevanju od Toursa), ter mimo nekaj plemiških in drugih gradov (recimo v Beaugencyju).

Blois, most čez Loaro

Stolnica sv. Gacijana, Tours

Ob poti si bomo seveda podrobneje ogledali mesti Blois (renesančni grad (video), stolnica sv. Ludvika, cerkev sv. Vincenca Pavelskega (XVII. stol.), nekdanja opatijska cerkev sv. Nikolaja, cerkev sv. Saturnina, stolnica Naše Gospe sv. Trojice, kamniti most čez Loaro (XVIII. stol.)) in Amboise ((video) renesančni grad (XV. stol.), renesančni dvorec Clos Lucé (XV. stol., tu je živel in delal vse do svoje smrti italijanski umetnik Leonardo da Vinci (1516-1519)), stara mestna vrata z urnim stolpom iz XV. Stol., cerkev sv. Denisa (XII.–XVI. stol.), nekdanja župnijska cerkev sv. Florentina (XV.–XVI. stol.), grajska kapela sv. Huberta z grobom Leonarda da Vincija, klasicistični dvorec Chanteloup (XVIII. stol.) s parkom in kitajsko pagodo)), na koncu etape pa še Tours (grad – muzej (XI. stol.), katedrala sv. Gacijana (posvečena prvemu mestnemu škofu sv. Gacijanu, 1170) s samostanom Psalette in nekdanjo nadškofijsko palačo (na vrtu raste velikanska cedra, posajena v času Napoleona), neobizantinska bazilika sv. Martina (XX. stol.), nekdanja benediktinska opatija s cerkvijo sv. Julijana, stolp Karla Velikega, urni stolp, ostanek nekdanjega kolegiala sv. Martina (XIII. stol.) itd.). (Tours-video)

Tours je danes univerzitetno mesto in priročna izhodiščna točka za raziskovanje znamenitih gradov ob Loari (Loara, video). V Toursu se rodi (1799-1850) tudi znameniti francoski pisatelj, začetnik realizma v evropskem slovstvu, Honore de Balzac (pokopan je na slovitem pariškem pokopališču Père-Lachaise),

ZA SLADOKUSCE:

Andouillette – debela klobasa

Tours leži v departmaju Indre-et-Loire v pokrajini Center-Dolina Loare. Poleg značilne hrane pokrajine ob Loari si lahko privoščimo tudi značilne krajevne dobrote (vedno moram dodati “med drugim”) kot so za začetek pravi ovčji sir z Selles-sur-Chera, svinjske mesne kocke iz Toursa s krompirjevim galetam (narejena so iz dveh pravokotnikov zlatega, hrustljavega listnatega peciva) iz bližnjega Bloisa ali debelo klobaso (andouillette) s francoskim krompirčkom, za sladico pa toursnougat, dokaj debelo pito obloženo z vloženimi mareličnimi, kandiranim sadjem, potreseno z mešanico mandljev in ledenim sladkorjem.

5. DAN (3.9.): TOURS – CHATELLERAULT (83 KM, 260 V.M.)

Chatellerault

Etapa je precej ravninska, kmetijska in precej redko naseljena. V Toursu se odlepimo od Loare in zavijemo na jug. Nekaj časa kolesarimo po kolesarski poti po dolini Eure, prečkamo reko La Vienne in kolesarimo ob njenem levem bregu do cilja v Chatelleraultu (video).

Nekaj večjih ali zanimivejših krajev ob poti: Chambray les Tours (10.800 preb., cerkev sv. Simforijana), Sainte Maure de Touraine (4.200 preb., cerkev sv. Mavre Tourenske, neogotska cerkev sv. Mavre Tourenske z grobnico iz IX. do XI. stol., nekdanja romarska postaja na poti v Santiago de Compostelo, kapela devic, prvotno iz XV., prenovljena v XIX. stol. in posvečena sv. Mavri in Brigiti, nekdanje priorstvo Saint-Mesmin, ustanovljeno v letu 1060, samostan Notre-Dame-des-Vertus iz leta 1682, grad družine Rohan iz konca X. stol., prenovljen v XIV. in XV. stol., danes se v njem nahaja muzej umetnosti in ljudske tradicije), Maille, poznan predvsem po masakru domačinov proti koncu II. sv. vojne, ko okupator pobije četrtino domačinov in Chatellerault (31.800 preb., cerkev sv. Jakoba iz XI. stol., vmesna postaja na romarski poti Via Turonensis v Santiago de Compostelo.).

Chatellerault leži v departmaju Vienne v pokrajini Nova Akvitanija. 

6. DAN (4.9.): CHATELLERAULT-CHAUNAY (100 KM, 550 V.M.)

Ravninska etapa po francoskem podeželju.  Po desetih kilometrih se odcepimo od reke La Vienne in zavijemo proti edinemu pomembnejšemu mestu ob poti Poitiersu (85.000 preb.). Prvotno naselje zgradijo že Kelti iz plemena Pictones in ga poimenujejo Limonium, tako poimenovanje mesta pa kasneje prevzamejo tudi Rimljani. Krščanstvo sprejmejo v III. stol. Prvi škof Poitiersa pa je bil sveti Hilarij (350-367). V začetku V. stol. kraj pade v roke Vizigotom in postane ena glavnih prestolnic njihovih kraljev. V letu 507 po zmagi Klodvika I. nad Alarikom II. nedaleč stran kraj pripade Frankovskemu gospostvu. V bližini mesta  10. oktobra 732 Karel Martel doseže prvo krščansko zmaga v boju z muslimani. V zgodnjem srednjem veku Poitiers postane glavno mesto province Poitou, ki ji vladali grofje Poitierski (video).

Bitka pri Poitiersu 1356

Med stoletno vojno, 19. septembra 1356, je na območju Poitiersa bitka, v kateri Angleži dosežejo eno pomembnejših zmag nad Francozi. Leta 1432 je v Poitiersu okronan francoski kralj Karel VII., ki da še istega leta ustanoviti v njem univerzo. Med verskimi vojnami mesto leta 1569 uspešno prestane več tednov trajajoče obleganje protestantov.

Sicer pa nas ob poti preseneti še kakšen grad, recimo Chateau de Fou, star most ali kakšna srednjeveška cerkev (recimo sv. Jurija v Baillargeauxu ali v Sommieresu du Clain).

Cilje etape je v naselju Chaunay s 1.100 prebivalci, kjer so se naseljevali že od neolitika dalje, premore pa hotelsko restavracijo, kavarno, slaščičarno in COOP. Morda si velja ogledali cerkev sv. Petra (XVI. stol.).

Chaunay leži v departmaju Vienne v pokrajini Nova Akvitanija. 

7. DAN (5.9.): CHAUNAY – ANGOULEME (73 KM, 490 V.M.)

Kratka ravninska etapa po francoskem podeželju. Kolesarimo po naravi, prečkamo nekaj deset manjših vasi, edini omembe vreden pa je Angouleme, cilj sedme etape, z mestno stolnico, muzejem, zanimivim mestnim jedrom, papirniškim muzejemce, mestno hišo, cerkvijo sv. Andreja, kapelo Cordilieres z grobom francoskega pisatelja Jean Louisa Gueza de Balzac (ne tisti pravi Honore de Balzac), Muzej lepih umetnosti,za pogledat pa so tudi freske na zidovih (murales) s komično vsebino.

panorama Angoulema

8. DAN (6.9.): ANGOULEME – LAGORCE (93 KM, 680 V.M.)

Konjak iz Male Šampanje

Malo daljša in malenkostno bolj razgibana etapa po francoskem podeželju. Kakšnih večjih mest ni ob poti, vseeno pa se nabere nekaj zanimivosti, npr. romanska cerkev sv. Vincencija v Champmillonu (XII. stol.) – starih cerkev bo še nekaj –, kakšen mlin in spominsko obeležje bojem iz prve svetovne vojne ter zanimivejši kraji kot Saint Simeux s cerkvijo sv, Simeona (XII: stol.), danes poznan po ribolovu, nekdaj pa tudi po mlinih na reki Charente, Chateauneuf sur Charente (3.600 preb., mestna hiša, nekaj rimskih ostankov, cerkev sv. Petra) in Barbezieux Saint Hilaire (4.700 preb., grad iz XI. stol., mesto poznano po šampanjcu in konjaku – mesto Cognac, po katerem pijača dobi ime, je kakšnih 40 kilometrov stran)), mestu v pokrajini La Petite Champagne. Departma Charente je vinska regija poznana predvsem po predelavi vina za konjak.

Spimo pravzaprav v divjini, rezervirane pa imamo tri hiše s po tremi spalnicami in bazenom v bližini kraja Lagorce. Večerjo si bomo morda skuhali sami (najbližji restavraciji sta v dva km oddaljenem La Huirande (La Gabaye, L’Imprevu)), prostora bo veliko,nakupili pa si bomo poleg hrane še kakšno pravo francosko vino in seveda konjak.

9. DAN (7.9.): LAGORCE – BORDEAUX (62 KM, 310 V.M.)

10. DAN (8.9.): BORDEAUX – MARMANDE (102 KM, 550 V.M.)

11. DAN (9.9.): MARMANDE – POMMEVIC (95 KM, 170 V.M.)

12. DAN (10.9.): POMMEVIC – TOULOUSE 81 KM, 100 V.M.)

13. DAN (11.9.): TOULOUSE – CARCASSONNE (104 KM, 80 V.M.)

 


Letos smo uspešno zaključili trinajsto kolesarsko avanturo Ar.kolo.navtov, čeprav tega pred odhodom nismo načrtovali, v petek 13. septembra, pa vseeno je minilo brez padcev, praznih zračnic ali kakšnih okvar koles. 

Čeprav se nam je sprva zdelo, da smo podelali že vse v primerni razdalji od Slovenije, pa sem za začetek hitro našel »bele« lise, deset oziroma enajst, če k tem dodamo še baltske države Litvo, Latvijo, Estonijo in Kaliningrad. Na pobudi, da da vsak kakšno idejo za drugo leto, je prišlo kar preveč predlogov, nekatere od njih (ožji izbor) pa bom podrobneje obdelal v prihodnjih nekaj mesecih. Tokrat smo traso predlagali in izbirali bolj “demokratično” in nakapalo se je kar precej idej in predlogov.

Bilo je nekaj lobiranja, malo je vsak pohvalil svojo ideja, na koncu smo se odločili za nekoliko popravljeno verzijo kolesarjenja po dolini reke Loare – iz Pariza ob eni do Loare, pa ob Loari do Toursa in naprej do Bordeauxa ter za konec še  ob Canal du Midi oziroma po kolesarski poti dveh morij do Carcassonna (obdelali bomo praznino v krogu B).
Continue reading



Precej močno izražena želja je bila, da se drugo leto na kolo podamo ob Baltiku in Severnem morju). Glede na lete iz bližnjih letališč, so možni začetki v Amsterdamu, Hamburgu ali Berlinu, cilji tras pa v Gdansku, Berlinu ali Hamburgu.

Kar se tiče kilometrov, se jih lahko nabere tudi zelo veliko, koliko je odvisno predvsem od volje in števila dni, kar se tiče pa višinskih metrov, pa bo teh na poti bolj malo a vseeno ne zanemarljivo,

Na Bikemapu sem nastavil možne trase posameznih odsekov, vsak sam pa si lahko sestavi primerno dolžino in število dni. Odločitev pa bo seveda skupna.

DOLŽINE POSAMEZNIH ODSEKOV:

  • Amsterdam – Hamburg (890 km),
  • Hamburg – Rostock (s krogom po Danski) (1.200 km),
  • Hamburg – Rostock (230 km),
  • Rostock – Berlin (340 km),
  • Rostock – Gdansk (720 km).

nekaj predlogov TRAS:

ZANIMIVOSTI OB POTI (ODVISNO OD IZBRANIH TRAS):

  • mesta: Amsterdam, Berlin in Gdansk (že videno), Hamburg, Hanover, Rostock, Flensburg, Kiel, Heiligenhafen, Dassow, Swinoujscie, Szczecin, …
  • reke s kolesarskimi potmi, pravzaprav le Elba (D10, Elberadweg),
  • turistične zanimivosti: od Nekaj gnilega je v deželi… in križarjev … Cerkve, gradovi, stara mestna jedra, berlinski zid, …
  • kolesarske poti: trase potekajo po kolesarskih poteh, označene v bikemapu, le tu in tam udarimi kakšno bližnjico.



Letošnja, že trinajsta ar-kolo-navtska avantura (če prištejem še nekaj neuradnih (oziroma še ne ar-kolo-navtskih potepanj – Vrhnika-Rim Budimpešta-Konstanca, po Romuniji, Firence-Rim – pa sedemnajsta) nas je peljala od Berlina do Dunaja večinoma po kolesarskih poteh ob Elbi, Vltavi in Donavi, pa tudi, ko smo se od Vltave odcepili proti Donavi, smo večinoma imeli označene kolesarske poti. Vreme nam je tudi tokrat že pregovorno dobro služilo (pravijo, da ko jaz organiziram kolesarsko potepanje je vedno lepo vreme, le od Gdanska do Madžarske meje nas je dva tedna pralo), le enkrat nas je pošteno namočilo, vendar dobre polovice kolesarjev tudi to ni zmotilo. Nekaj juter je bilo tudi precej mrzlih, ko temperatura ni dosegla desetih stopinj.

Trinajsto ar-kolo-navsko turo smo zaključili v petek trinajstega. Brez prask ali počenih pnevmatik.

Continue reading


Vrhnika, 26. 2. 2019, 15. 6. 2019

Menim, da vrhniški odsek načrtovane državne kolesarske ceste po Barju med Borovnico in Horjulom, ni najbolj posrečen, predvsem pa je nemarno drag, tako da stroški ne opravičujejo dodane vrednosti. Še vedno je tudi prisotna miselnost, da se kolesarske poti gradijo na »najbolj enostaven« način, ob glavnih prometnicah, kjer je največ državne ali občinske lastnine. Že dolgo je v svetu trend, da se kolesarske poti čimbolj oddaljijo od prometnih cest. Pri načrtovani barjanski poti gre spet za »klasiko« kolesarskih poti na Vrhniškem in v širši okolici (izjema je sicer občina Log-Dragomer), enkrat bo kolesarska pot dvosmerna, drugič bo po vsaki strani ceste potekal po en pas (od meje z Občino Log–Dragomer–Vrhnika kolesarji na državni kolesarki poti D1 v smeri Vrhnike vsaj štirikrat prečkajo prometno državno cesto Ljubljana–Vrhnika!), pa po cesti in pločniku, kjer bodo zagotovo spet številne skakalnice – med mejo z Občino Log-Dragomer in parkiriščem P&R v Sinji Gorici jih je več kot 40. In potem se čudimo, zakaj kolesarji ne vozijo po »kolesarski« poteh oziroma skakalnicah in s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu, ter povrhu vsega predstavljajo še oviro na poti. In jezo avtomobilistov!

Kako si predstavljam kolesarske poti (poudarek je na naravi/okolici, ne na asfaltu)

Prelistal sem dokumentacijo IDP predloga povezave med Borovnico in Horjulom na odseku med Bistro in mejo Občine Vrhniko s horjulsko občino (v nadaljevanju: Mreža), a se v podrobnosti nisem spuščal. Menim, da so dokumenti pripravljeni korektno, vendar pa je predlagana trasa poti daleč od idealne, pravzaprav je izbrana najslabša in tudi najdražja možna varianta. Verjetno je taka trasa predlagana v Projektu celostne prometne infrastrukture na Vrhniki in projektanti nanjo niso imeli vpliva in/ali druge možnosti. Continue reading


Napovednik za “redno” jesensko kolesarjenje (2019)

13. TURA: Berlin–Praga–Dunaj/SALZBURG

Na željo mnogih udeležencev sem pripravil krajše etape, med 70 in 85 kilometri, saj so bile letošnje v povprečju dolge po 120 km. Dodatno sem dodal dan za ogled Berlina ter dan za počitek in ogled Prage. Medtem, ko je odsek med Berlinom in Prago (431 km) tako rekoč dogovorjen, pa sem za nadaljevanje pripravil nekaj različic poti – recimo, po klasični Zeleni poti mimo Jindrihuva Hradca in Mikulova do Dunaja (473 km) ali do Dunaja mimo gradu Hluboko, Čeških Budejovic in Češkega Krumlova (459 km), ali  namesto proti Dunaju raje kolesarimo po sončni poti (EV7) tokrat samo do Salzburga (567 km, en dan več). Odsek med Dunajem in Budimpešto bom dodal, če bo komu predlagana trasa prekratka in ob odločitvi za eno od prvih dveh različic.

Naša pot se bo držala priljubljenih kolesarskih poti, ob Elbi oziroma Labi, ob Vltavi, Zelene poti med Prago in Dunajem in kolesarke poti ob Donavi (ali in Innu).  Continue reading