About potepinko

Tradicionalna estonska kuhinja v veliki meri temelji na ribah ter mesu in krompirju, je pa sodobna kuhinja pod vplivom številnih drugih kuhinj, predvsem nanjo vpliva tradicionalna kuhinja sosednjih držav, tako skandinavska in nemška kuhinja kot ruska, latvijska in litovska. Najbolj tipična živila v Estoniji so nekdaj rženi kruh, svinjina, krompir in mlečni izdelki, prehranjevalne navade so skozi zgodovino tesno povezane z letnimi časi. Estonija trdno sodi v evropski “pas” piva, vodke, rženega kruha in svinjskega mesa.

V Estoniji bomo “preživeli” le en dan, dovolj, da se lotimo vsaj kakšne njihove dobrote. V Estonijo, v Pärnu, prispemo po treh dneh vožnje s kombijem in verjetno nam bo prijala kakšna dobra večerja. V mestu s 000 preb. bomo zagotovo našli kakšno dobro restavracijo (še menjalni tečaj za oceno koliko tam stane hrana: 1€ = 15,65 EEK in 100 EKK = 6,40 € (ha, ha, od 1.1.2011 je uradna valuta evro)) in se nam s preračunavanjem kot v Srbiji in Turčiji ne bo treba ukvarjati. Evro imata tudi Litva in Latvija, Poljska pa še vztraja pri svojem zlotu.

ZAJTRK

Zajtrk v Estoniji je običajno sestavljen iz kruha, narezka in sira, ki se pogosto jedo skupaj kot sendvič. Nekateri Estonci jedo tudi kašo iz zdrobov in krompirja. Črni rženi kruh, ki ga vsak dan jedo v Estoniji, je težek in krepak ter, tako kot mnogi estonski siri, lahko vsebuje majhna semena.

KOSILO

HLADNE PREDJEDI

Prva jed je v tradicionalni estonski kuhinji hladna jed – kisle kumarice, meso in klobase se postrežejo s krompirjevo solato (kartulisalat) ali rosoljo, značilno estonsko jedjo, ki je skoraj enaka švedski sillsallad, na osnovi rdeče pese, krompirja in sleda. Priljubljena so tudi majhna peciva, imenovana pirukas – sorodnik piroškov – polnjena z mesom, zeljem, korenčkom, rižem in drugimi nadevi ali mešanicami, ki jih pogosto postrežejo z bujonom. Sled je pogost med drugimi ribami kot del estonske hladne mize. Dimljena ali marinirana jegulja, jedi iz rakov ter uvoženi raki in kozice veljajo za dobrote. Ena od estonskih nacionalnih jedi je räim (baltski pritlikavi sled), skupaj s papalinami. Priljubljeni so tudi iverka, ostriž in smuč.

V XX. stol. postane priljubljen poseben sendvič, imenovan kiluvõileib. Sendvič je sestavljen iz tradicionalnega odprtega sendviča z rženim kruhom. tanko plastjo masla in vürtsikila, vložene baltske papaline. Neobvezni dodatki so rezine kuhanih jajc, majoneza in zelišča.

JUHE

V Estoniji se juhe lahko je bodisi pred glavno jedjo bodisi kot glavni obrok in so najpogosteje mesne ali piščančje juhe s primešano različno, pogosto pa se primeša kislo smetano, mleko in jogurt. Precej priljubljena je tudi grahova juha. Edinstvena estonska juha je leivasupp (kruhova juha), vrsta sladke juhe, pripravljene iz črnega kruha in jabolk in običajno postrežene s kislo smetano ali stepeno smetano ter pogosto potreseno s cimetom in sladkorjem.

GLAVNE JEDI

Divji prašič (Metssiga): Estonija je odlična država, če želite poskusiti meso divjačine. Meso je zelo močno, a tudi zelo okusno in Estonci ga uporabljajo za različne jedi, največkrat kot golaž. Divji prašič je eno tistih vrst divjadi, ki jo lahko najdemo po vsej državi. Če se sprašujete, kaj jesti v Estoniji, in če želite poskusiti edinstveno meso, je to tisto, kar morate naročiti.

 

Estonian Food: 9 Must-Try Traditional Dishes of Estonia


 

KRATEK TEČAJ »EKSOTIČNIH« JEZIKOV

 

POLJSKA

ESTONIJA

LATVIJA

LITVA

  • POZDRAVI
  • Dobro jutro
  • Dober dan
  • Dober večer
  • Nasvidenje
  • Lahko noč
  • Zdravo
  • POZDROWIENIA
  • Dzień dobry
  • Dobry dzień
  • Dobry wieczór
  • Do widzenia
  • Dobranoc
  • Cześć
  • TERVITUSED
  • Tere hommikus
  • Head päeva
  • Tere õhtust
  • Hüvasti
  • Head ööd
  • Tere
  • APSVEIKUMI
  • Labrīt
  • Laba diena
  • Labvakar
  • Uz redzēšanos
  • Ar labunakti
  • Sveiki
  • SVEIKINAME
  • Labas rytas
  • Gera diena
  • Labas vakaras
  • Viso gero
  • Labos nakties
  • Sveiki
  • PIJAČA
  • Kava
  • Bela kava
  • Kapučino
  • Kava s smetano
  • Mleko
  • Čaj
  • Sadni čaj
  • Pravi čaj
  • DRINK
  • Kawa
  • Biała kawa
  • Cappuccino
  • Kawa ze smietanka
  • mleko
  • Herbata
  • Owocowa herbata
  • Prawdziwa herbata
  • JOOK
  • Kohv
  • valge kohv
  • Cappuccino
  • Kohv koorega
  • Piim
  • Tee
  • Puuvilja tee
  • Tõeline tee
  • DZERT
  • Kafija
  • Baltā kafija
  • Kapučīno
  • Kafija ar krējumu
  • Piens
  • Tēja
  • Augļu tēja
  • Īsta tēja
  • GERTI
  • Kava
  • balta kava
  • Cappuccino
  • Kava su grietinėle
  • Pienas
  • Arbata
  • Vaisių arbata
  • Tikra arbata
  • Sok
  • Jabolčni sok
  • Marelični sok
  • Pomarančni sok
  • Voda
  • Mineralna voda
  • Sok
  • sok jabłkowy
  • Sok morelowy
  • Sok pomarańczowy
  • Woda
  • Woda mineralna
  • Mahl
  • õunamahl
  • prikoosi mahl
  • apelsinimahl
  • Vesi
  • Mineraalvesi
  • Sula
  • ābolu sula
  • Aprikožu sula
  • apelsīnu sula
  • Ūdens
  • Minerālūdens
  • Sultys
  • obuolių sultys
  • Abrikosų sultys
  • apelsinų sultys
  • Vanduo
  • Mineralinis vanduo
  • pivo
  • vino rdeče
  • vino belo
  • žganje
  • slivovka
  • vodka
  • piwo
  • czerwone wino
  • białe wino
  • Brandy
  • Śliwa
  • wódka
  • õlut
  • punane vein
  • valge vein
  • brändit
  • ploomipuu
  • viina
  • alus
  • arkanvīns
  • baltvīns
  • brendijs
  • plūmju koks
  • degvīns
  • alaus
  • raudonas vynas
  • baltas vynas
  • brendžio
  • slyvų medis
  • degtinės


 

24.8.

Katowice. Economy Silesian Hotel, BB, 9 x ½ ali  Ibis Budget Center, BB, 9 x ½

25.8.

Kaunas, Very Bad Hootel, BB, 9 x ½ ali Best Western Santakos, BB, 9 x ½

26.9.

Parnu, SPA Trevis, BB, 9 x ½ ali Hansalinn, BB, 9 x ½

27.8.

Vitrupe, Berzini hiša, B, 9 x ½ (rezerva Hotel Karle, BB, 5x ½ 

28.8.

Baltezers, Vanaga Ligzda, B, 9 x ½

29.8.

Jelgava, Hotel Karklu Muiža, BB, 9 x ½ ali Hotel Jelgava, BB, 9 x ½

30.8.

Šiauliai, Hotel-Bar Grafaite, BB, 6 x ½, 2 x 1/3 ali Turne, B, 9 x ½

31.8.

Kalnujai, Karpyne Restaurant and B&B, BB, 9 x ½

01.9.

Kaunas, Berman House, B, 9 x ½ ali Piano Apartments, B, 9 x ½

02.9.

Marijampole, Akmenine Kerpe, B, 6 x ½, 2 x 1/3

03.9.

Goldap, Hotelik Goldap, BB, 6 x ½, 2 x 1/3

04.9.

Ketrzyn, Hotel Wanda, BB, 9 x ½

05.9.

Dobre Miasto, Hotel Kopczynski, BB, 9 x ½

06.9.

Elblag, Apartamenty Oliwka, BB, 9 x ½

07.9.

Gdansk, Hotel Bonum Old Town, BB, 9 x ½

08.9.

Ostrava, Hotel VP1, BB, 9 x ½



ESTONIJA

Tradicionalna estonska kuhinja v veliki meri temelji na ribah ter mesu in krompirju, je pa sodobna kuhinja pod vplivom številnih drugih kuhinj, predvsem nanjo vpliva tradicionalna kuhinja sosednjih držav, tako skandinavska in nemška kuhinja kot ruska, latvijska in litovska. Najbolj tipična živila v Estoniji so nekdaj rženi kruh, svinjina, krompir in mlečni izdelki, prehranjevalne navade so skozi zgodovino tesno povezane z letnimi časi. Estonija trdno sodi v evropski “pas” piva, vodke, rženega kruha in svinjskega mesa. (več >>>)

LATVIJA

LITVA

POLJSKA


1. PARNU – VITRUPE (93 KM, 383 VM)

Severni pomol, Ainaži (wikipedia)

Najnižja točka na poti bo 3 m n. m., najvišja pa 28 metrov, pa se bo vseeno nabralo skoraj 400 višinskih metrov. Večinoma kolesarimo v bližini morja v zalivu Liivi Laht (naj bi pomenilo Zaliv Riga oziroma Livonia) z neskončnimi plažami in po precej gozdnati pokrajini. Tudi hotel Trevis Spa, kjer bomo prespali noč pred startom, leži le 650 metrov od morja. Nekaj mestec ob poti nas ne bodo ravno pretresle, opazil bomo nekaj manjših cerkvic, tudi muzej (verjetno bomo kolesarili mimo). Za krajši čas (za ogled in kakšno pijačo) se bomo zaustavili v dveh večjih mestih, v Ainažiju takoj za estonsko-latvijsko mejo in v Salacgrivi.

V vasi Vitrupe z nekaj hišami in zanimivo okolico ni restavracije, ima pa nastanitev žar (bomo pekli ribe?) ali pa se bomo zapeljali tri kilometre do hotela z restavracijo Viesu nams Karle (tu imajo žal le pet sob za 10 oseb), ali malo nazaj, pred Ainadžijem, do Hesburgerja (jasno, fast food). Spanje (predvideno) v apartmajih Berzini 50 metrov od plaže oziroma Baltika.

(in tako naprej …..)

2. VITRUPE – BALTEZERS (90 KM, 536 VM)

3. BALTEZERS – JEGLAVA (75 KM, 346 VM)

4. JEGLAVA – ŠIAULIAI (92 KM, 190 VM)

5. ŠIAULIAI – KALNUIAI (91 KM, 418 VM)

6. KALNUIAI – KAUNAS (91 KM, 258 VM)

7. KAUNAS – MARIAMPOLE (69 KM, 241 VM)

8. MARIAMPOLE – GOLDAP (95 KM, 638 VM)

9. GOLDAP – KATRZYN (84 KM, 316 VM)

10. KATRZYN – DOBRE MIASTO (78 KM, 593 VM)

11. DOBRE MIASTO – ELBLAG (87 KM, 411 VM)

12. ELBLAG – GDANSK (75 KM, 39 VM)

txt

 


Na ar-kolo-navtskem rednem po-novoletnem srečanju, ko se odloča o trasi kolesarskega potepanja smo precej govorili, dobro jedli, kot se v gostilni Turšič spodobi, a bolj malo dogovorili (no ja, dogovorili bolj okvirno). Od vseh predlaganih različic so prevladale baltiške različice (nekaterim je bilo žal za Španij), a se za končno še nismo odločili, ker so eni navijali bolj za jugo-zahodni del Baltika (Gdansk-Amsterdam), drugi pa bolj z severni del (Litva-Latvija-Estonija).

Utrinek s kolesarjenja po Balkanu

Smo pa se vseeno dogovorili:

  • da so dnevne trase dolge do 90 kilometrov (odvisno od hotelov, ki so bivših sovjetskih republikah redki kot biseri),
  • da lahko 11 kolesarskih etap raztegnemo za dva ali tri dni,
  • da pripravim dnevne terase z dnevnimi cilj in ocenim stroške prenočevanja in
  • da predlagam eno varianto, o kateri se glasuje s prijavami (da se oceni zanimanje) in nato potrdi s plačilom akontacije.

Continue reading


BALTIK

1. TALLINN-RIGA-VILNIUS-VARŠAVA

Ravninska trasa (1.311 km, 1.530 vm) nas popelje po EstonijiLatvijiLitvi in Poljski. Začnemo jo v Tallinnu in se počasi vračamo proti domu. Do Tallinna lahko tisti ki se jim ne bo dalo dva dni presedeti v kombiju, časovno skrajšajo z vožnjo po zraku (in tudi iz Varšave nazaj). Štiri države, štiri glavna mesta.

2. TALLINN-RIGA-VILNIUS-GDANSK 

Ravninska trasa (1.362 km, 1.814 vm) nas popelje po Estoniji, Latviji, Litvi in Poljski. Začnemo jo v Tallinnu in počasi kolesarimo proti začetku III. avanture Po jantarjevi poti (Gdansk-Oglej). Do Tallinna lahko tisti ki se jim ne bo dalo dva dni presedeti v kombiju, časovno skrajšajo z vožnjo po zraku (in tudi iz Gdanska nazaj). Štiri države, tri glavna mesta. Avantura bi bila zanimivejša, če bi jo lahko speljali čez Kaliningrad! Kombi: Ljubljana-Tallinn, 2.200 km (spanje v Varšavi, 1.200 km), Gdansk-Ljubljana, 1.450 km (morda spanje v Krakovu, 700 km). 12 etap po 114 km (oziroma 11 po 124 km).

3. TALLINN-RIGA-KAUNAS-VILNIUS

Povsem ravninska trasa (1.246 km, 1.340 vm) je speljana le po treh baltskih državah, od Tallinna do meje s Kaliningradom ob Baltiku, potema pa ob rusko-litovski meji mimo Kaunasa do Vilniusa. Tudi iz Vilniusa lahko kakšen leti z letalom. Tri države, tri glavna mesta.

4. VILNIUS-GDANSK-KIEL

Trasa je ravninska, a za 13 etap malo dolga (1.643 km, 1.872 vm), zato jo bomo odrezali bodisi na začetku bodisi na koncu. Trasa nas pelje po Litvi, Poljski in Nemčiji. V Gdansku prečimo začetek naše Jantarjeve poti.

5. VILNIUS-GDANSK-SZCZECIN.BERLIN-HAMBURG

Trasa je ravninska (1.461 km, 2.200 vm), a malo dolga, zato jo bomo odrezali bodisi na začetku bodisi na koncu. Trasa nas pelje po Litvi, Poljski in Nemčiji in na naš zemljevid ne dodaja nove države. V Gdansku prečimo začetek naše Jantarjeve poti.

6. GDANSK-BERLIN-HAMBURG-BREMEN-AMSTERDAM 

Trasa je ravninska (1.374 km, ? vm), s to traso pa povežemo začetke Jantarjeve poti (2009) v Gdansku, Berlin-Dunaj (2019) v Berlinu in Amsterdam-Kranj (2018). v Amsterdamu. Trasa nas pelje po Poljski, Nemčiji in Nizozemski in na naš zemljevid ne dodaja nove države. Za neučakane iz Amsterdama v Ljubljano tudi z letalom12 etap po 114 km (oziroma 11 po 124 km).

7. GDANSK-ROSTOCK-HAMBURG-BREMEN-AMSTERDAM

Malo daljša trasa je ravninska (1.504 km, ? vm), z njo pa povežemo začetke Jantarjeve poti (2009) v Gdansku in Amsterdam-Kranj (2018). v Amsterdamu. Trasa nas pelje po Poljski, Nemčiji in Nizozemski in na naš zemljevid ne dodaja nove države.

8. BERLIN-SZCZECIN-ROSTOCK-KIEL-HAMBURG-BREMEN-HANOVER

Trasa je ravninska (1.392 km, ? vm), z njo pa se povežemo s traso Berlin-Dunaj (2019) v Berlinu. Trasa nas pelje po Poljski in Nemčiji in na naš zemljevid ne dodaja nove države.

9RIGA-KAUNAS-GDANSK ♥♥

Trasa je najkrajša in ravninska (1.126 km, 1.694 vm), z njo pa se v Gdansku povežemo na povežemo s traso Jantarjeve poti (2009). Trasa nas pelje po Latviji, Litvi, Poljski in Nemčiji in na naš zemljevid dodaja dve novi državi (brez Kaunasa 1.014 km). Kombi: Ljubljana-Riga, 1.900 km (spanje v Čestohovu, 880 km), Gdansk-Ljubljana, 1.450 km (morda spanje v Krakovu, 700 km). 12 etap po 94 km (krajša, 85 km).


PREDLAGANE KOLESARSKE POTI XVII. AR-KOLO-NAVTSKE  AVANTURE:

S “♥” so označene poti za katere smo nekateri že glasovali, v vodstvu pa je španska poti 

BALTIK

1. TALLINN-RIGA-VILNIUS-VARŠAVA

Ravninska trasa (1.311 km, 1.530 vm) nas popelje po EstonijiLatvijiLitvi in Poljski. Začnemo jo v Tallinnu in se počasi vračamo proti domu. Do Tallinna lahko tisti ki se jim ne bo dalo dva dni presedeti v kombiju, časovno skrajšajo z vožnjo po zraku (in tudi iz Varšave nazaj). Štiri države, štiri glavna mesta.

2. TALLINN-RIGA-VILNIUS-GDANSK 

Ravninska trasa (1.362 km, 1.814 vm) nas popelje po Estoniji, Latviji, Litvi in Poljski. Začnemo jo v Tallinnu in počasi kolesarimo proti začetku III. avanture Po jantarjevi poti (Gdansk-Oglej). Do Tallinna lahko tisti ki se jim ne bo dalo dva dni presedeti v kombiju, časovno skrajšajo z vožnjo po zraku (in tudi iz Gdanska nazaj). Štiri države, tri glavna mesta. Avantura bi bila zanimivejša, če bi jo lahko speljali čez Kaliningrad! Kombi: Ljubljana-Tallinn, 2.200 km (spanje v Varšavi, 1.200 km), Gdansk-Ljubljana, 1.450 km (morda spanje v Krakovu, 700 km). 12 etap po 114 km (oziroma 11 po 124 km).

3. TALLINN-RIGA-KAUNAS-VILNIUS

Povsem ravninska trasa (1.246 km, 1.340 vm) je speljana le po treh baltskih državah, od Tallinna do meje s Kaliningradom ob Baltiku, potema pa ob rusko-litovski meji mimo Kaunasa do Vilniusa. Tudi iz Vilniusa lahko kakšen leti z letalom. Tri države, tri glavna mesta.

4. VILNIUS-GDANSK-KIEL

Trasa je ravninska, a za 13 etap malo dolga (1.643 km, 1.872 vm), zato jo bomo odrezali bodisi na začetku bodisi na koncu. Trasa nas pelje po Litvi, Poljski in Nemčiji. V Gdansku prečimo začetek naše Jantarjeve poti.

5. VILNIUS-GDANSK-SZCZECIN.BERLIN-HAMBURG

Trasa je ravninska (1.461 km, 2.200 vm), a malo dolga, zato jo bomo odrezali bodisi na začetku bodisi na koncu. Trasa nas pelje po Litvi, Poljski in Nemčiji in na naš zemljevid ne dodaja nove države. V Gdansku prečimo začetek naše Jantarjeve poti.

6. GDANSK-BERLIN-HAMBURG-BREMEN-AMSTERDAM 

Trasa je ravninska (1.374 km, ? vm), s to traso pa povežemo začetke Jantarjeve poti (2009) v Gdansku, Berlin-Dunaj (2019) v Berlinu in Amsterdam-Kranj (2018). v Amsterdamu. Trasa nas pelje po Poljski, Nemčiji in Nizozemski in na naš zemljevid ne dodaja nove države. Za neučakane iz Amsterdama v Ljubljano tudi z letalom12 etap po 114 km (oziroma 11 po 124 km).

7. GDANSK-ROSTOCK-HAMBURG-BREMEN-AMSTERDAM

Malo daljša trasa je ravninska (1.504 km, ? vm), z njo pa povežemo začetke Jantarjeve poti (2009) v Gdansku in Amsterdam-Kranj (2018). v Amsterdamu. Trasa nas pelje po Poljski, Nemčiji in Nizozemski in na naš zemljevid ne dodaja nove države.

8. BERLIN-SZCZECIN-ROSTOCK-KIEL-HAMBURG-BREMEN-HANOVER

Trasa je ravninska (1.392 km, ? vm), z njo pa se povežemo s traso Berlin-Dunaj (2019) v Berlinu. Trasa nas pelje po Poljski in Nemčiji in na naš zemljevid ne dodaja nove države.

9RIGA-KAUNAS-GDANSK ♥♥

Trasa je najkrajša in ravninska (1.126 km, 1.694 vm), z njo pa se v Gdansku povežemo na povežemo s traso Jantarjeve poti (2009). Trasa nas pelje po Latviji, Litvi, Poljski in Nemčiji in na naš zemljevid dodaja dve novi državi (brez Kaunasa 1.014 km). Kombi: Ljubljana-Riga, 1.900 km (spanje v Čestohovu, 880 km), Gdansk-Ljubljana, 1.450 km (morda spanje v Krakovu, 700 km). 12 etap po 94 km (krajša, 85 km).

ŠPANIJA

 

9. NALAGA-GRANADA.COROBA-MADRID-VALENCIA 

Trasa je hribovita, kar je seveda bilo pričakovati, a zato nekoliko krajša od prejšnjih ravninskih (1.156 km, 7.723 vm), z njo pa ne povezujemo dosedanjih tras. Kolesarili bi le po Španiji, mimo zanimivih krajev kot so GranadaCordobaMadrid in Valencia, na dosegu pa je tudi Toledo, in na naš zemljevid ne dodaja nove države. Tudi  z letalom v Malago in nazaj iz Valencije. Kombi: Ljubljana-Malaga 2.470 km (spanje v Montpellieru, 1.200 km) – morda bo treba pot do tja  razdeliti v tri potovalne dni po 800 km -, Valencia-Ljubljana 1.880 km (spanje v kraju Frejus, 940 km). 

12 etap po 96 km/644 vm, (oziroma 11 po 105 km/602vm).


Garmin Connect; Relive 

Prenočili smo v hotelu v središču mesta Kirklareli. Po zajtrku smo prinesli prtljago do kombija, ki nas je spremljal na poti, in se dogovorili, da kolesarjenje začnemo čez pol ure v parku Şevket Dingiloglu nasproti hotela. Park se imenuje po turškem politiku in dolgoletnem županu mesta (1922–1930), ki ima v parku tudi spomenik. V bližini parka je verski kompleks, ki ga je leta 1383 zgradil Kösemihalzâde Hizir Bey. Verski kompleks sestavljajo Hizir-begova mošeja, turška kopel in bazar.

Kirklareli zjutraj

Provinca Kirklareli v Marmarski regiji, po kateri je bila speljana etapa, je pravi raj za ljubitelje kolesarjenja, čudovita pokrajina in neprometne asfaltirane ceste. Podobno kot na predhodni etapi smo spet okusili čar turškega podeželja. Vozili smo med njivami in travniki skozi neskončno pokrajino, obarvano z značilno rjavo barvo. Požeta polja so sicer odsevala konec kmetijske sezone, a prizori sončnic, ki so že odcvetele, so bili kljub temu očarljivi. Namakalni sistemi so v določenih predelih poskrbeli za zelene oaze, ki so v kontrastu z okoliškimi rjavimi polji in travniki še dodatno poudarile lepoto in pestrost pokrajine. Poseben čar pa so dodala še zelena drevesa med njivami.

Tudi kaj zelenega se je našlo, ne samo posušene sončnice

Predzadnja etapa je bila ravninska in najkrajša, dolga je bila le 46 kilometrov, skupnega vzpona pa je bilo samo tristo metrov. Kolesarili smo v smeri jug proti mestu Lüleburgaz skozi majhne vasice Asilbeyli, Degirmencik, Erikleryurdu in Çeşmekolu. Opoldanski odmor za malico smo imeli med vasema Hamitabat in Kirikköy deset kilometrov pred ciljem. Kombi nas je pričakal v senci podvoza pod avtocesto, ki povezuje Odrin in Carigrad. Po malici, ki nam je povrnila energijo, smo se podali še na zadnjih deset kilometrov etape.

Vsaka senca prav pride, odmor za malico pod AC

Po lokalni neprometni cesti smo prispeli do glavne ceste. Prometnega znaka, ki bi prepovedoval vožnjo kolesarjem, ni bilo. Tako smo zadnji kilometer do hotela Burgaz Resort Aquapark kolesarili po odstavnem pasu zelo prometne štiripasovnice. Na cilj smo prispeli zelo zgodaj, tako da smo lahko preostanek popoldneva izkoristili za sprostitev ob in v bazenih, ki so na voljo v sklopu hotela.

Ravno stradali nismo

Nekateri pa so se odločili še za izlet v deset kilometrov oddaljeno mesto Lüleburgaz, ki je bilo nekoč glavno mesto rimske province Evropa, ki jo je leta 294 ustanovil rimski cesar Dioklecijan. Najbolj znana znamenitost v mestu je mošeja iz 16. stoletja, poimenovana po velikem vezirju Otomanskega cesarstva Mehmedu Paši Sokoloviću. Bil je srbskega porekla, rojen v pravoslavni družini in je bil kot mlad deček rekrutiran kot janičar.

Mošeja Mehmeda Paše Sokolovića

Za večerjo pa pekoče ali sladko?