About potepinko

Letošnja, že trinajsta ar-kolo-navtska avantura (če prištejem še nekaj neuradnih (oziroma še ne ar-kolo-navtskih potepanj – Vrhnika-Rim Budimpešta-Konstanca, po Romuniji, Firence-Rim – pa sedemnajsta) nas je peljala od Berlina do Dunaja večinoma po kolesarskih poteh ob Elbi, Vltavi in Donavi, pa tudi, ko smo se od Vltave odcepili proti Donavi, smo večinoma imeli označene kolesarske poti. Vreme nam je tudi tokrat že pregovorno dobro služilo (pravijo, da ko jaz organiziram kolesarsko potepanje je vedno lepo vreme, le od Gdanska do Madžarske meje nas je dva tedna pralo), le enkrat nas je pošteno namočilo, vendar dobre polovice kolesarjev tudi to ni zmotilo. Nekaj juter je bilo tudi precej mrzlih, ko temperatura ni dosegla desetih stopinj.

Trinajsto ar-kolo-navsko turo smo zaključili v petek trinajstega. Brez prask ali počenih pnevmatik.

Continue reading


Vrhnika, 26. 2. 2019, 15. 6. 2019

Menim, da vrhniški odsek načrtovane državne kolesarske ceste po Barju med Borovnico in Horjulom, ni najbolj posrečen, predvsem pa je nemarno drag, tako da stroški ne opravičujejo dodane vrednosti. Še vedno je tudi prisotna miselnost, da se kolesarske poti gradijo na »najbolj enostaven« način, ob glavnih prometnicah, kjer je največ državne ali občinske lastnine. Že dolgo je v svetu trend, da se kolesarske poti čimbolj oddaljijo od prometnih cest. Pri načrtovani barjanski poti gre spet za »klasiko« kolesarskih poti na Vrhniškem in v širši okolici (izjema je sicer občina Log-Dragomer), enkrat bo kolesarska pot dvosmerna, drugič bo po vsaki strani ceste potekal po en pas (od meje z Občino Log–Dragomer–Vrhnika kolesarji na državni kolesarki poti D1 v smeri Vrhnike vsaj štirikrat prečkajo prometno državno cesto Ljubljana–Vrhnika!), pa po cesti in pločniku, kjer bodo zagotovo spet številne skakalnice – med mejo z Občino Log-Dragomer in parkiriščem P&R v Sinji Gorici jih je več kot 40. In potem se čudimo, zakaj kolesarji ne vozijo po »kolesarski« poteh oziroma skakalnicah in s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu, ter povrhu vsega predstavljajo še oviro na poti. In jezo avtomobilistov!

Kako si predstavljam kolesarske poti (poudarek je na naravi/okolici, ne na asfaltu)

Prelistal sem dokumentacijo IDP predloga povezave med Borovnico in Horjulom na odseku med Bistro in mejo Občine Vrhniko s horjulsko občino (v nadaljevanju: Mreža), a se v podrobnosti nisem spuščal. Menim, da so dokumenti pripravljeni korektno, vendar pa je predlagana trasa poti daleč od idealne, pravzaprav je izbrana najslabša in tudi najdražja možna varianta. Verjetno je taka trasa predlagana v Projektu celostne prometne infrastrukture na Vrhniki in projektanti nanjo niso imeli vpliva in/ali druge možnosti. Continue reading


LJUBLJANICA V ANTIKI

Dokazi kažejo, da je po zadnji poledenitvi Ljubljansko barje prekrivalo jezero. To se je skozi tisočletja krčilo in sredi 2. tisočletja pr. n. št. ostane le še obsežna zamočvirjena ravnica, skozi katero se leno vijuga Ljubljanica. Če gre verjeti legendi, je bila Ljubljanica plovna že v 2. tisočletju pr. n. št., saj naj bi po njej od Črnega morja preko Donave in Save pa vse do Vrhnike pripluli Argonavti. Kot plovna reka dobi pomen s prihodom Rimljanov sredi prvega stol. pr. n. št., ko zgradijo naselje Navport  (več >> >)

Ljubljanica in antiquity

As a navigable river, the Ljubljanica gained importance with the arrival of the Romans in the middle of the first century BC, when they built the settlement of Navport, which is intended for the transshipment of mainly military equipment for Roman legions, as evidenced by numerous finds – as early as 1890 near Črna vas discovered a Roman cargo ship from the first century BC, in 2008 in Sinja gorica another one, and in 2015 they also discovered a larger logboat and another cargo ship.  (more >>>).

 


Prevozna sredstva v času kolišč 

V desetem tisočletju pred našim štetjem prostor današnjega Ljubljanskega barja prekriva jezero, ki ga že poseljujejo koliščarji. Za prevoz po vodi ali do obrežja že znajo stesati drevak iz enega debla. Za to zamudno delo uporabljajo orodje, večinoma izdelano iz kamna ali roženine, notranjost pa dolbejo tudi z zažiganjem. V bakreni in bronasti dobi si pomagajo že s preprostimi sekirami. Na Barju do zdaj odkrijejo nad šestdeset deblakov ali drevakov, večinoma je sicer mlajših, kar pomeni, da je drevak uporabljan kot prevozno sredstvo vse do srednjega veka. Z dendrokronološko metodo do zdaj potrdijo štiri drevake iz dobe kolišč. (več >> >)

Means of transport at the time of the pile dwellings

In the tenth millennium BC, the area of today’s Ljubljana Marshes is covered by a lake, which is already inhabited by pile-dwellers. For transport by water or to the shore, they already know how to squeeze a tree from one trunk. For this time-consuming work, they use tools mostly made of stone or cornea, and the interior is also hollowed out by burning. In the Copper and Bronze Ages, they already use simple axes. So far, over sixty logs or trees have been discovered in Barje, … (more >>>).

Mezzi di trasporto all’epoca delle palafitte

Nel X millennio a.C., l’area dell’attuale Palude di Lubiana era ricoperta da un lago e dal V millennio a.C. è stata abitata da persone che costruiscono palafitte sul lago. Per il trasporto sul lago o per andare a riva, sanno già fare una semplice barca a partire da un unico tronco. Per questo lavoro che richiede tempo, usano strumenti per lo più fatti di pietra o corno, mentre l’interno viene scavato tramite combustione. Nell’età del rame e del bronzo, usano già semplici assi. Finora a Barje sono stati scoperte più di sessanta barche costruite … (più>>>)


Promet do prve cesarske ceste (1728)

Rimske ceste med Emono in Akvilejo nezadržno propadajo in tovor med Vrhniko in Ljubljanico se začne preusmerjati na Ljubljanico. Na Vrhniki preložijo tovor z ladij oziroma čolnov na konjske hrbte (in obratno) in ga tovorijo proti Trstu. Močno se razmahne tudi mlinarstvo, saj je tovor moke dražji od tovora žita in lažje prenese velike stroške tovorjenja na daljše razdalje. (več >> >)

Traffic to the first imperial road (1728)

The Roman roads between Emona and Aquileia are deteriorating uncontrollably and the cargo between Vrhnika and Ljubljanica is beginning to be redirected to the Ljubljanica. In Vrhnika, they transfer cargo from ships or boats to horse backs (and vice versa) and load it towards Trieste. Milling is also booming, as a load of flour is more expensive than a load of grain and it is easier to bear the high costs of loading over long distances. (more >>>).

 


Napovednik za “redno” jesensko kolesarjenje (2019)

13. TURA: Berlin–Praga–Dunaj/SALZBURG

Na željo mnogih udeležencev sem pripravil krajše etape, med 70 in 85 kilometri, saj so bile letošnje v povprečju dolge po 120 km. Dodatno sem dodal dan za ogled Berlina ter dan za počitek in ogled Prage. Medtem, ko je odsek med Berlinom in Prago (431 km) tako rekoč dogovorjen, pa sem za nadaljevanje pripravil nekaj različic poti – recimo, po klasični Zeleni poti mimo Jindrihuva Hradca in Mikulova do Dunaja (473 km) ali do Dunaja mimo gradu Hluboko, Čeških Budejovic in Češkega Krumlova (459 km), ali  namesto proti Dunaju raje kolesarimo po sončni poti (EV7) tokrat samo do Salzburga (567 km, en dan več). Odsek med Dunajem in Budimpešto bom dodal, če bo komu predlagana trasa prekratka in ob odločitvi za eno od prvih dveh različic.

Naša pot se bo držala priljubljenih kolesarskih poti, ob Elbi oziroma Labi, ob Vltavi, Zelene poti med Prago in Dunajem in kolesarke poti ob Donavi (ali in Innu).  Continue reading


(8,0 km, 130 v.m.). Menimo, da vrhniški odsek državne kolesarske ceste po Barju med Borovnico in Horjulom, vsaj kolikor smo uspeli na hitro pogledati projekt. Naš predlog je, da se iz Borovnice pripelje kolesarsko pot na (novo) brv pri Kaminu (lahko tudi v so-investitorstvu obeh občin). Brv je že dlje časa načrtovana, čez njo pa bomo imeli vzpostavljeno kolesar-sko povezavo tudi do gradu Bistra. Na vrhniški strani razen nekaj metrov kolo-voza na Barju, ni lastniških problemov. Odseka AB in CD se asfaltirata, če je taka želja državnih načrtovalcev kolesarskih poti. Če je res, da za vrhniški del poti namenjajo več kot milijon evrov, bomo oba odseka (on še kakšnega tudi asfaltirali. Pri točki A je treba kolovoz nasuti vsaj en meter visoko na dolžini kakšnih stotih metrov, ker je v poplavnem obdobju Barja kolovoz pod vodo. Da domačini ne bodo »tolkli« bližnjice proti Drenovem Griču, se pri točkah A in B uredijo potopni količki na daljinca, ki se ga po enega izroči vsakemu lastniku parcel, ki imajo urejen dostop s tega kolovoza.


(19,4 km, 400 v.m.). Krožno pot lahko začenjamo kjerkoli, predlagam, da se začenja in končuje v športnem parku Drenov Grič in da se na kolesarjenje podamo v smeri urinega kazalca. Glavne zanimivosti ob poti sta Kuclerjev kamnolom in kamnolom Lesno Brdo, Mala Ligojna in Blatna Brezovica. Cenovno ni zahtevna, prav tako ne organizacijsko, poteka po gozdnih pote, deloma po trasi stare železnice in po asfaltnih cestah, vse v javnem dobru.

 

 

 


(5,6 km, 0 v.m.). Srednji odsek (b) smo obdelali med prednostnimi oziroma za izvedbo nezahtevnimi kolesarskimi potmi,  zahtevnejša pa sta prvi in zadnji. Resda oba odseka lahko speljemo po asfaltnih cestah ampak temu predlog kolesarske poti v Podlipo ni namenjen.

Prvi odsek bi od nekdanje železniške trase speljali mimo nekdanje ščetinarne in po robu obrtne cone v Sinji Gorici ter mimo kompostarne Rosa do ceste Vrhnika – Velika Ligojna (polovica poti je lepa makadamska cesta, del pa gre po slabem kolovozu sredini travnika), na asfaltu bomo za nekaj metrov zavili levo in se nato na drugi strani ceste priključili na že realiziran odsek. Tretji odsek je pravzaprav še precej odprt, praviloma pa bi ga speljali med desnim bregom Podlipščice in bližnjim hribovjem (ampak ne preveč visoko, ker se višinski metri hitro naberejo). Odseka a in c sta predvidoma v celoti v zasebni lasti.

Odsek a (najkrajša različica) v naravi predstavlja 350 m travnika ali slabega kolovoza v zasebni lasti, v javnem dobru pa 200 m asfalta, 350 m kolovoza in 1.600 m utrjene makadamske ceste. Odsek c (najkrajša različica) pa 2,800 m travnikov, 200 m kolovozov in 100 m asfalta. Skupna dolžina odsekov je 5,6 km. V letu L+1 se pripravi analizo različic s študijo izvedljivosti, v treh letih pa dokonča najprej odsek a nato pa še odsek c.


(14.5 km, 50 v.m.). Zaradi zasebnega lastništva daljših odsekov poti, je nekoliko bolj zahteva od Bevške. Speljali jo bomo po dobri polovici Bobrove poti na severu, na jugu pa jo bomo uskladili s traso Koliščarske kolesarske poti. Z načrtovano potjo bomo povezali bevško Učno pot in Bobrovo pot na levem bregu Ljubljanice, na desnem bregu pa Kotnikove bajerje s Kaminom.

Brv pri bajerjih in Kaminu sta že v projektu KKP, zato tu stroškov izgradnje ne bomo upoštevali, v stroških ne bomo upoštevali že zgrajenih odsekov Bobove poti ali KKP (označeno rumeno), prav tako pa se ne bomo ukvarjali s problemi lastništva in pridobivanja soglasij na južnem delu poti (označeno zeleno).

Največji zalogaj bo na Barju najti povezavo prav med Bevkami in Blatno Brezovico ter med Blatno Brezovico in Ribiškim domom oziroma brvi čez Ljubljanico. Sicer še vedno obstaja alternativa po asfaltni cesti med Bevkam in Sinjo Gorico (tudi medkrajevna kolesarska po L034), a pravega čara po ozki in prometni cesti ni (na mapi označeno z oranžnimi zvezdicami).

Med številnimi različicami sem za obračun vzel le eno (14,5 km, 0 v. m,). Odkupi zemljišč, kot drugje, v ceni niso upoštevani. V letu L+1 se pripravi študija izvedljivosti z idejnim projektom, v  L+2 (40%) in L+3 (60%) pa uredi kolesarska pot.

Odsek 14/A: Ko bo kolesarska pot speljana do Kotnikovih bajerjev se Blatna Brezovica poveže z Vrhniko, po KKP do brvi čez Ljubljanico pri Petrolu, od tam pa po obstoječih klesarskih poteh v različne smeri. Dodatni stroški niso predvideni, razen morda kakšna oznaka poti in smerna tabla.