Letošnja, že trinajsta ar-kolo-navtska avantura (če prištejem še nekaj neuradnih (oziroma še ne ar-kolo-navtskih potepanj – Vrhnika-Rim Budimpešta-Konstanca, po Romuniji, Firence-Rim – pa sedemnajsta) nas je peljala od Berlina do Dunaja večinoma po kolesarskih poteh ob Elbi, Vltavi in Donavi, pa tudi, ko smo se od Vltave odcepili proti Donavi, smo večinoma imeli označene kolesarske poti. Vreme nam je tudi tokrat že pregovorno dobro služilo (pravijo, da ko jaz organiziram kolesarsko potepanje je vedno lepo vreme, le od Gdanska do Madžarske meje nas je dva tedna pralo), le enkrat nas je pošteno namočilo, vendar dobre polovice kolesarjev tudi to ni zmotilo. Nekaj juter je bilo tudi precej mrzlih, ko temperatura ni dosegla desetih stopinj.
Trinajsto ar-kolo-navsko turo smo zaključili v petek trinajstega. Brez prask ali počenih pnevmatik.