About potepinko

  • Vir besedila: wikipedia
  • Vir fotografij (klik na sliko)

Po »demokratični« odločitvi na po-novoletnem srečanju Ar-kolo-navtov, smo za letošnjo avanturo izbrali krog po Siciliji, Irsko pa dali med načrte za leto 2018.

Sicilija (v italijanščini in sicilščini Sicilia [sičìlja]), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom. Zavzema ves istoimenski otok, po velikosti (25.700 km2) in številu prebivalcev (5,1 milijona), prvi v Sredozemlju. Leži v njegovi sredini, približno enako daleč od španske kot od maloazijske obale.

Sicilijo s severa obliva Tirensko morje, z vzhoda pa Jonsko. Na skrajni severovzhodni točki jo tri kilometre širok Mesinski preliv ločuje od Apeninskega polotoka, na jugozahodu pa 140 km širok Sicilski preliv od AfrikeContinue reading




  DATUM KRAJ HOTEL NASLOV KOORDINATE
1 1.9.2017 Baronissi (kombi, 8) Dei Principati Via Salvatore Allende 88 N40 45.297 E14 47.034
           
2 2.9.2017 Catania Trinity Palace Via SS Trinità 25 N37 30.054 E15 04.851
3 3.9.2017 Siracuza Giaraca’ Via dei Mille 34, Ortigia, N37 03.789 E15 17.459
4 4.9.2017 Ragusa Kroma Via G. D’annunzio 60 N36 55.197 E14 43.381
5 5.9.2017 Palma di Montechiaro Nicole B&B Via Delle Moire Contrata Ciotta N37 08.856 E13 48.986
6 6.9.2017 Sciacca Capo San Marco Contrada San Marco N37 29.879 E13 01.455
7 7.9.2017 Alcamo Centrale Via G. Amendola, 24 N37 58.884 E12 57.858
8 8.9.2017 Palermo A Casa di Amici Via Gianfilippo Ingrassia 25 N38 07.432 E13 21.044
9 9.9.2017 Corleone Leon d’Oro c/Da Punzonotto N37 49.334 E13 17.660
10 10.9.2017 Petralia Sottana Il Castello Via G. Di Maria 27 N37 48.508 E14 05.551
11 11.9.2017 Troina Costellazioni Contrada San Michele N37 47.213 E14 35.470
12 12.9.2017 Linguaglossa Da Rosa B&B  Via Coletta 101 N37 50.476 E15 08.246
12 12.9.2017 Linguaglossa Casa dei Cestai B&B Via Cestai 37 N37 50.487 E15 08.388
           
13 13.9.2017 Catania (letalo, 8) Centrale Europa Via Vittorio Emanuele II. N° 167 N37 30.160 E15 05.201
13 13.9.2017 Rocca Imperiale (8) La Poesia B&B Via Fornace 41 N40 06.745 E16 34.388

 

NAZAJ NA PRVO STRAN >>>

Zaradi ugodne zemljepisne lege in podnebja je Sicilija obljudena že v spodnjem paleolitiku, o čemer pričajo številne izkopanine. Arheološka najdišča govorijo tudi o naselbinah plemen, ki so tod ustanovila nekakšna trgovska in vojaška oporišča. To so bili na primer neznanci, ki so na otoku Pantelleria zgradili velikanske grobnice imenovane sesi in največji predzgodovinski zid v Sredozemlju, ali prvi anonimni kmetovalci, ki okoli leta 8000 pr. n. št. zanesejo oljko v notranjost Sicilije. V XIX. stol. pr. n. št. se priselijo prvi indoevropejci, v XIV. stol. pr. n. št. Ausoni in v XIII. stol. pr. n. št. Sikani. Okoli leta 1200 pr. n. št. se priselijo Sikuli in Enotri, v X. stol. pr. n. št. pa Feničani. Od leta 735 pr. n. št. se začno priseljevati Grki, ki dolgo časa živijo v miru s Feničani, zatirali in potiskali pa so vedno bolj v notranjost otoka Sikule in Sikane, edine še obstoječe staroselce.

Grki kmalu zasedajo skoraj vso sicilsko obalo in razširijo oblast na ves otok. Glavno vlogo pri tem igra mesto Sirakuze. Grška kolonizacija Sicilije ni  enostavna, na otoku si sledijo nepretrgoma spopadi in bitke vse do prve punske vojne, ko se za oblast nad Sicilijo spopadejo Rimljani in Kartažani. Rimljani zasedejo otok leta 241 pr. n. št. in na oblasti ostanejo do leta 440. Po kratki vladavini Vandalov in Vzhodnih Gotov, leta 535 zavladajo Bizantinci, nato leta 827 Arabci in leta 1060 Normani Ti trije narodi odločilno vplivajo na razvoj Sicilije. Ne primitivna plemena staroselcev, ne grški kolonizatorji, ne rimski imperij ne zapustijo tako globokih sledov v kulturi in značaju Sicilijancev kot prav Bizantinci, Arabci in Normani.

Po priključitvi normanskega kraljestva Svetemu rimskemu cesarstvu Sicilija preide pod Aragonce in nato Špance. Aragonci priznavajo deželi določeno samostojnost, Španci pa so bolj zahtevni. Leta 1693 Sicilijo prizadane hud potres, ki opustoši vsa mesta in poveča revščino prebivalstva. Z mirovno pogodbo v Utrechtu, ki zaključi špansko vojno za nasledstvo, pripade Sicilija za kratek čas Savojcem, nakar jo leta 1820 prevzamejo Borbonci. Njihovo Kraljestvo dveh Sicilij je za otočane izredno ugodno obdobje, a se že po 40 letih zaključi s priključitvijo Sicilije Piemontu, bodoči Kraljevini Italiji. Posebni statut dežele Sicilije je dogovorjen leta 1946 s kraljem Humbertom II., torej pred republiško ustavo, ki statut v celoti sprejme leta 1948; tedanji naziv Regione Siciliana (dobesedno Sicilska dežela) pa je še vedno uraden in ni bil popravljen v Regione Sicilia (dežela Sicilija) v skladu z ostalimi deželami.

SICILSKI EMIRAT

Kraljevina Sicilija (1130-1816)

Kraljevina Dveh SiciliJ /1816-1861)

NAZAJ >>>

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Sicilija


Potres leta 1693

Drugi kolesarski dan lahko izbiramo med tremi, približno enako dolgimi različicami. Ena od etap nas pelje mimo dveh mest vpisanih v seznam svetovne kulturne dediščine Unesca kot “predstavnici” italijanskega baroka (ne samo na jugu Sicilije je katastrofalni potres leta 1693 porušil številna mesta, zgradili pa so (na lokacijah v neposredni bližini) nova v povsem baročnem slogu.

Zaradi svojega baročnega videza so v Unescovo kulturno dediščino vpisana mesta Noto, Modica, Scicli in Ragusa, do vseh pa se s kolesom seveda, v enem dnevu že pride težko, kaj šele si jih za povrh v miru ogledati. Continue reading


Comiso, stolnica Marijinega oznanjenja

Trasa poti (link), dolžina 102 km, vzponi 370 m, spusti 900 m

Po odhodu iz Raguse se sprva še nekaj malega dvigujemo (na osmih kilometrih se dvignemo za sto metrov), nato pa se na hitro spustimo v Comiso (na 10 km 450 v.m.). Ogledamo si jo bolj na kratko, čeprav ima nekaj zanimivosti, predvsem stolnico sv. Marije zvezd, stolnico Marijinega oznanjenja in grad Nasselijev iz Aragonije, se bomo raje spustili do Vittorie, mesta poznano po najkakovostnejšem vinu cerasuolo, ki ima edino na Siciliji najvišjo oznako kakovosti DOCG (23 pa je takih brez G). Za pokušino bo kar hudo prezgodaj, ga pa bomo raje shranili v kombi in ga prevažali do večera, tu pa si raje privoščimo kapučino in si v slabi urici ogledali mesto.    Continue reading


Varianta 1 (Siculiana): dolžina 109 km, vzponi 1.310 m, spusti 1.280 m

Varianta 2 (Cattolica Eraclea): dolžina 113 km, vzponi 1.580 m, spusti 1.620 m

Med obema različicama ni prav velike razlike, le da prva poteka nekoliko bližje obali in ima nekaj kilometrov makadama, je pa zato nekoliko manj višinskih metrov. Opisi so podani le za prvo traso, se pa obe rasi pretežno prekrivata.

Po zajtrku nas takoj čaka krajši klanec (150 v.m. na treh kilometrih, temu pa seveda sledi spust proti morski obali Marine di Palma, je podobno strm. Če kapučino v B&B ni prijel, se bo prilegel ob morju, sicer pa se tu nimamo namena zaustavljati (morda se bo kdo raje umil v morju, če je bil zjutraj tuš zaseden). Continue reading


Trasa poti (link): dolžina 105 km, vzponi 1.590 m,  spust: 1.370 m

Etapa je med daljšimi, močno razgibana le v srednjem delu in z zaključnim vzponom v Alcamo. Med zanimivejšimi kraji ob poti sta dve grški mesti, Selinunte in Segesta, vredno ogleda pa je seveda tudi Alcamo. Do Selinunta (30 km), kjer bo krajši postanek za ogled grških svetišč, pelje trasa bolj ali manj ob obali in je le rahlo valovita. Takoj po Selinuntom, čim se malo odmaknemo od morja, se trasa nekoliko intenzivneje dviguje. Do Santa Ninfe se na 25 km dvignemo za 420 metrov, se nato do Salinelle nekoliko spustimo (230 metrov) in v malo bolj strmem klancu (7 km, 270 v. m., < 4% naklon) povzpnemo čez prelaz pri kraju Vita (lahko jo mahnemo tudi po glavni cesti). Do zaključnega vzpona v Alcamo (6 km, 220 v.m., < 4% naklon), nas čakata še dva 100-metrska vzpona prvi bo kar strm).


Continue reading


Trasa poti v1 (link), dolžina 77 km, vzponi 1.320 m, spusti 1.550 m

Trasa poti v2 (link), dolžina 50 km, vzponi 710 m, spusti 940 m

Trasa poti v3 (link), dolžina 64 km, vzponi 680 m, spusti 910 m

Šesti dan imamo lahko izbiramo med tremi različicami. Krajša se po 30 km odcepi v Montelepre (6 km, 340 v. m., povprečen naklon 5,5 %) in s samo še spusti v Palermo, drugi dve pa se razlikujeta le po tem, da v težji različici kolesarimo še čez en vrh in mimo svetišča in jame sv. Rozalije (8 km, 410 v. m., povprečen naklon 5%)). Za ogled zanimivega Palerma bo seveda, če izberemo najkrajšo različico (bo pa morda malo več prometa).

Continue reading