About potepinko

D01_1_Start_na_VrhnikiŽe dobrih deset let je od tega, ko sem šel stavit, da se bom z Vrhnike zapeljal s kolesom do Rima. Po dobrih 30-tih letih sem si kupil novo kolo, cenejši češki Lumberjack, malo potreniral okrog Vrhnike in se leto kasneje (2003) s prijateljem, soimenjakom, zapeljal do Rima.

dva Milana pred Tomaž barom (2009)

Na Hrušico sem že pešačil, od Ogleja do Chioggie sem že bolj malo sedel, od tam naprej pa je šlo, kot da bi se rodil s kolesom. Ker sem z Arkolonavti v naslednjih desetih letih prekolesaril celo Evropo, sem se odločil, da mojo prvo (zgodovinsko) kolesarko turo ponovim še peš. Skoraj zagotovo se mi bo na vandranju pridružil še kakšen (največ pa šest).D01_2_Štampetov most

po stari furmanski poti

Do Ravene bomo pešačili po najini stari kolesarski poti, tam pa se odcepimo od kolesarske, ki je peljala mimo Riminija, San Marina, Urbina, Gubbia, Assisija in Narnija, in pešačimo proti Rimu po stari vii Flaminia mimo Perugie, Todija in Ort. Vse od Vrhnike do Rima se bomo bolj ali manj držali stare romarske vie Romea, ki je v srednjem veku romarje vodila od Baltika do Ogleja (tudi Jantarjeva pot – ta del smo leta 2009 v celoti prekolesarili (1.850 km)) in naprej proti Rimu in Brindisiju (Jeruzalem).

Continue reading


Marsikdo je za otok že slišal (ni ne Cusak in ne Sušak), veliko vas je bilo že tam, se pa spodobi, da po treh desetletjih, kar hodim tja na dopust, zberem o otoku nekaj informacij (viri z linki so dodani na koncu besedila) in jih tudi objavim.

Susak_01_PanoramaSusak je otok v zahodnem nizu Kvarnerskih otokov, zahodno od otoka Lošinja na severu Jadrana. Obsega 3,75 km², v dolžino meri 3,5 km, v širino pa do 1,5 km. Z malce domišljije lahko rečemo, da spominja na zajca, z eno taco pri rtu Arat, repkom med zalivoma Suzanski in Abis, ter malo krajšima ušesoma na severozahodu med zalivoma Porat in Baldarka. Otok je razmeroma nizek, saj najvišji vrh Garba doseže 98 metrov višine, na najvišji točki pa stoji tudi svetilnik–daljinar z dometom 19 navtičnih milj. Na Garbi je stalo prazgodovinsko gradišče, pozneje je pomembno opazovališče, svetilnik pa je konec XIX. in v začetku XX. stol. tudi turistična razgledna točka (ampak karte si moral kupiti že v luški kapetaniji v Malem Lošinju!) Continue reading


Za malo daljši (tridnevni) trening za letošnji kolesarski kamino od prelaza Somport v Pirenejih čez Francijo in Alpe do Vercellija pri Milanu, smo se iz Vrhnike zapeljali do Kolpe in izkoristili en redek konec tedna brez popoldanskih neviht in ploh.SvJanezKrstnik_Cerknica

sv. Janez Krstnik, Cerknica

Prvi dan (86 km, 970 v.m.) smo kolesarili mimo Logatca in Laz do Cerknice, tam zavili do jezera in Otoka, ubrali makadamsko pot (makadam se je sicer začel že pri Dolenjem Jezeru) mimo Laz pri Gorenjem Jezeru in se nazaj na asfalt priključili na sredi klanca nad Gorenjem jezerom. Malo daljši odmor smo si privoščili v Mercatorjevem bifeju na koncu Nadleska in nato, mimo Pudoba in Iga vasi, v popoldanski vročini zagrizli v klanec proti Babnemu polju (750 m n.m.). Po krajši ravnini do Prezida nas je čakal še zadnji klanec prvega dne – dobrih 910 metrov visok prelaz pri Kozjem vrhu. Dan smo po 600-metrskem spustu mimo Čabra zaključili pri Kovaču v Selah pri Osilnici na Kolpi. Continue reading


Cam14_00_Trasa

Romarska pot sv. Jakoba ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do svetišča svetega Jakoba (Santiago) v Composteli. Nahaja v Galiciji na severozahodu Španije in je v srednjem veku, poleg Rima in Jeruzalema, največje krščansko romarsko svetišče. Pastir iz Galicije naj bi leta 813 opazil zvezdo, ki je sije samo na neko polje. Po ukazu škofa Teodomira raziščejo ta kraj odkrijejo marmornata grobnica z napisom, ki razodeva, da gre za posmrtne ostanke Jakoba, sina Zebedeja in Salome, po najdišču pa se kraj imenuje Compostela, iz latinskega campus stellae (zvezdino polje) ali campus tellure (polje z grobiščem).

(DOPOLNJENO 10. 7. 2014) Continue reading


(remix prejšnjih reportaž) Med 17. In 24. majem smo kolesarili po dveh, turistično šele v zadnjem desetletju prebujajočih se italijanskih deželah, Apuliji in Bazilikati, ki nas nista razočarale tako glede lepote, kot bogate zgodovine, odlične hrane in dobrega vina.

APULIJA

(v italijanskem izvirniku Puglia [pùlja] ali tudi Puglie [pùlje]) je ena od dvajsetih italijanskih dežel. Po površini je le nekoliko manjša (19.362 km²) od Slovenije je pa zato dvakrat gosteje naseljenja (4,1 milijona preb., 211 preb./ km²). Na severu meji na Molize, na zahodu na Kampanijo in Bazilikato, na jugu jo obliva Jonsko morje, na vzhodu in severu pa Jadransko. Apulijo sestavlja šest pokrajin, Bari, Barletta-Andria-Trani, Brindisi, Foggia, Lecce in Taranto. V Apulijo sodi tudi Tremitsko otočje v Jadranskem morju ter otok sv. Andreja in Keradsko otočje v Jonskem morju. Apulija je pretežno ravninska (53%) in gričevnata (45%) dežela, edine gore so skromne vzpetine Predapeninov (1151 m n.m.) in na Garganskem polotoku (1145 m n.m.). Skromno je tudi vodno bogastvo (edina večja reka je Ofanto, jezero s pitno vodo pa Occhito), zaradi česar je vsa dežela večkrat v hudi stiski zaradi pomanjkanja vode.

Gričevnati predel, ki ne doseže 700 metrov nadmorske višine, se imenuje Murge (izg. Murže), ime pa izhaja iz latinske besede murex in pomeni ostro skalo. Področje je namreč izrazito kraško, prepredeno z jamami (Castellana, Putignano) in drugimi kraškimi pojavi. V globini je prepredeno s podzemnimi vodami, a je njihovo črpanje mogoče le z vodnjaki iz manjših stranskih žil. Zanimivo je, da se tod kraško polje imenuje pulo, kar domačini povezujejo z Apuli, prvotnimi prebivalci teh krajev, lahko pa jo povežemo kar s slovensko besedo polje, saj se tu tudi kraške doline imenujejo s slovensko besedo dolina. Z geografskega vidika Apulijo, poleg Murge in obeh omenjenih goratih predelov, sestavljajo še obsežna ravnica Tavoliere delle Puglie, s truli posejana Valle d’Itria, Tarantski zaliv ali lok in peta italijanskega škornja Salento, valovita planota s treh strani obdana  morjem. Če smo pred dvema letoma iz Rima kolesarili do Taranskega zaliva in po Salentu, smo letos kolesarili pretežno po srednjem delu Apulije – po Murgi, Dolini Itrije  in Predapeninskem gričevju. Continue reading


D06_00_Trasa

Šesti kolesarski dan (70 km, 1.100 v.m.). Od hotela se zapeljemo proti Gravini di Puglia (vse morebitne bližnjice se končajo sredi polja), se spustimo do reke, jo prečimo in kar takoj zapeljemo v kratek in strm klanec, ki nas pripelje v občinski park Bosco Difesa Grande, nekdaj središče protiletalske in raketne obrambe uperjene proti bivši Jugi in Rusiji, kjer si ogledamo ostanke izstrelnih ramp.

D06_49_Serra_delCorvo_GPappagallo_PanoPo makadamu se mimo vasice S. Maria d’Irsi spustimo v dolino potoka Basantella, prečkamo traso frankovske poti Rim–Brindisi (2012), kolesarimo ob njej slab kilo-meter, nato pa ponovno zakolesarimo v malo daljši klanec (14 km, 400 v.m.) proti Irsini (548 m n.m.), kjer bomo kar pošteno zajeli sapo in se (skoraj na polovici poti) odpočili pri kakšnih testeninah ali na čičeriko z gobami cardoncelli.

Kolesarimo mimo številnih utrjenih kmeti (masseria) in ovčjih ograd (jazzo).

Iz Irsine se na hitro spustimo do naše frankovske trase, jo prečimo, do jezera D06_51_Jazzo_LaCativa_AntonyPa_PanoVranjega branika, umetnega jezera na potoku Basantello, nas čaka manjši prelaz (90 v.m.), do Gravine di Pugliapa še dva (190 in 130 v.m.). Tokrat se v mestu ustavimo in ogledamo. Continue reading


01_Caprollo_MartinaFranca

Kolesarjenje pobere veliko energije, zato smo pravočasno organizirali jedilnike za cel teden. Prvi dan si bomo tako, za začetek, privoščili njihovo tipično suho salamo capocollo, solato caprese (paradižnik, sir, bazilika, oljčno olje), burratino (vrsta mocarele) in ocvrto zelenjavo, za toplo predjed ušeska (tipične apulijske testenine) z repinimi vršički (orecchiette con cime di rape), za glavno jed vratovino z rukolo in trdim sirom ter prilogo, za konec pa se bomo še posladkali z eno od krajevnih sladic.

capocollo

Continue reading


D05_00_Gravina_Matera_GravinaPeti kolesarski dan (91 km, 1,100 v.m.). Proti Materi (del poti kolesarimo po Bazilikati, Matera pa je drugo najpomembnejše mesto te italijanske dežele), glavnemu cilju petega kolesarskega dne, kolesarimo večinoma po stranskih poteh. Osnovna različica je najdaljša, z nekaj skrajšavami pa si lahko etapo skrajšamo za slabih 30 km. Matera je precej prometna, a si bomo vseeno ogledali glavne značilnosti. Malo s kolesom, malo pa peš, si bomo ogledali tudi znamenito Mesto v skalah, oziroma Kamenje (I Sassi), naselje v kamen vklesanih hiš in cerkev, od leta 1993 pod Unescovo zaščito.

D05_05_Jezero_svJulijana_SLovecchio_Panoramio

Po ogledu se spustimo v Park Materanskega Krasa, oziroma do Arheološkega parka skalnih cerkev, si z vrha ogledali sotesko (gravina), se zapeljali do Parka menihov, se obrnili proti reki Bradano, kolesarili po južni strani umetnega jezera sv. Julijana, se čez Piccianski gozd (na vrhu si ogledamo romarsko svetišče Madone iz Picciana (legenda pravi, da se tu Madona prikaže pastirjem na hrastovi veji) – Continue reading


Sprehod po prazgodovinskem Barju¸A01

Morda je komu še prezgodaj za na kolo, predvsem zaradi močnega prepiha na Barju, je pa prav zagotovo primeren čas za daljši sprehod. Barje si lahko ogledamo z različnim razlogom in IZ številnih zornih kotov, od opazovanja ptic in jelenjadi naprej (za floro je še prezgodaj, niti močvirski tulipani še niso pokukali ven), jaz pa predlagam, da v mislih podoživimo naše daljne predhodnike na Vrhniškem koncu. Pot nas vodi mimo nekaj najdišč mezolitskih in bakrenodobnih taborov lovcev, mimo številnih najdišč bakrenodobnih in bronastodobnih koliščarskih naselbin, pa tudi železnodobnih gradišč in najdišč iz rimskega obdobja. Seveda si bomo morali naselja le predstavljali, saj so sledi globoko pod zemljo, keramika, novi, meči in podobna pa na varnem v ljubljanskih muzejih.

PoBarju37 kilometrov dolgo pot začenjamo pri Ribiškem domu v Sinji gorici (na povezavi na Bikemapu nekako pri osmem kilometru (sled sem namreč potegnil od doma). Ljubljanico prečimo po mostu, ki je nekdaj služil za transport gline v Vrhniško opekarno s kratkim rokom trajanja. Na drugi strani moStu je steza še precej zasuta z vejami, a se da razmeroma lahko prebiti do Bajerjev.

Continue reading


OLYMPUS DIGITAL CAMERAČetrti kolesarski dan (93 km, 510 v.m.). Zjutraj, po zajtrku, naložimo prtljago v avtomobile, zadolženi za prevoz se po najkrajši poti (Goia in Colle, Santeramo di Colle) odpeljejo do hotela (La Camera Ducale) v bližini Gravine in Puglia (in nam s kolesi pridejo nasproti), drugi pa do Apulijske Gravine kolesarimo po stranskih poteh. Kaj prav zanimivih krajev ob poti ni, večja zanimivost je le stara Apijeva cesta, ki iz Rima vodi do Brindisija.

OLYMPUS DIGITAL CAMERAGre za najstarejšo rimsko konzularno cesto (sprva so jo potegnili do Capue v bližini Neaplja, kraju, poznanem po Spartakovemu uporu), v srednjem veku pa so po njej hodili romarji na poti v Jeruzalem. Za ogled bo zanimiva Altamura z nekaj desetimi cerkvami, med najzanimivejšimi je seveda mogočna mestna stolnica sv. Marije vnebovzete in Gravina in Puglia (tudi tu je bazilika posvečena sv. Mariji vnebovzeti, cerkev sv. Lucije, cerkev sv. Marije zvezde, rimski most, arheološko najdišče pri Botromagnu, Frederikov grad). Če bomo uspešno vrteli pedala, bomo naredili še krajši ovinek do Mottole. V Gravini bomo prenočevali trikrat. Continue reading