Letos smo uspešno zaključili trinajsto kolesarsko avanturo Ar.kolo.navtov, čeprav tega pred odhodom nismo načrtovali, v petek 13. septembra, pa vseeno je minilo brez padcev, praznih zračnic ali kakšnih okvar koles.

Čeprav se nam je sprva zdelo, da smo podelali že vse v primerni razdalji od Slovenije, pa sem za začetek hitro našel »bele« lise, deset oziroma enajst, če k tem dodamo še baltske države Litvo, Latvijo, Estonijo in Kaliningrad. Na pobudi, da da vsak kakšno idejo za drugo leto, je prišlo kar preveč predlogov, nekatere od njih (ožji izbor) pa bom podrobneje obdelal v prihodnjih nekaj mesecih. Continue reading


Precej močno izražena želja je bila, da se drugo leto na kolo podamo ob Baltiku in Severnem morju). Glede na lete iz bližnjih letališč, so možni začetki v Amsterdamu, Hamburgu ali Berlinu, cilji tras pa v Gdansku, Berlinu ali Hamburgu.

Kar se tiče kilometrov, se jih lahko nabere tudi zelo veliko, koliko je odvisno predvsem od volje in števila dni, kar se tiče pa višinskih metrov, pa bo teh na poti bolj malo a vseeno ne zanemarljivo,

Na Bikemapu sem nastavil možne trase posameznih odsekov, vsak sam pa si lahko sestavi primerno dolžino in število dni. Odločitev pa bo seveda skupna.

DOLŽINE POSAMEZNIH ODSEKOV:

  • Amsterdam – Hamburg (890 km),
  • Hamburg – Rostock (s krogom po Danski) (1.200 km),
  • Hamburg – Rostock (230 km),
  • Rostock – Berlin (340 km),
  • Rostock – Gdansk (720 km).

nekaj predlogov TRAS:

ZANIMIVOSTI OB POTI (ODVISNO OD IZBRANIH TRAS):

  • mesta: Amsterdam, Berlin in Gdansk (že videno), Hamburg, Hanover, Rostock, Flensburg, Kiel, Heiligenhafen, Dassow, Swinoujscie, Szczecin, …
  • reke s kolesarskimi potmi, pravzaprav le Elba (D10, Elberadweg),
  • turistične zanimivosti: od Nekaj gnilega je v deželi… in križarjev … Cerkve, gradovi, stara mestna jedra, berlinski zid, …
  • kolesarske poti: trase potekajo po kolesarskih poteh, označene v bikemapu, le tu in tam udarimi kakšno bližnjico.



Napovednik za “redno” jesensko kolesarjenje (2019)

13. TURA: Berlin–Praga–Dunaj/SALZBURG

Na željo mnogih udeležencev sem pripravil krajše etape, med 70 in 85 kilometri, saj so bile letošnje v povprečju dolge po 120 km. Dodatno sem dodal dan za ogled Berlina ter dan za počitek in ogled Prage. Medtem, ko je odsek med Berlinom in Prago (431 km) tako rekoč dogovorjen, pa sem za nadaljevanje pripravil nekaj različic poti – recimo, po klasični Zeleni poti mimo Jindrihuva Hradca in Mikulova do Dunaja (473 km) ali do Dunaja mimo gradu Hluboko, Čeških Budejovic in Češkega Krumlova (459 km), ali  namesto proti Dunaju raje kolesarimo po sončni poti (EV7) tokrat samo do Salzburga (567 km, en dan več). Odsek med Dunajem in Budimpešto bom dodal, če bo komu predlagana trasa prekratka in ob odločitvi za eno od prvih dveh različic.

Naša pot se bo držala priljubljenih kolesarskih poti, ob Elbi oziroma Labi, ob Vltavi, Zelene poti med Prago in Dunajem in kolesarke poti ob Donavi (ali in Innu).  Continue reading


(8,0 km, 130 v.m.). Menimo, da vrhniški odsek državne kolesarske ceste po Barju med Borovnico in Horjulom, vsaj kolikor smo uspeli na hitro pogledati projekt. Naš predlog je, da se iz Borovnice pripelje kolesarsko pot na (novo) brv pri Kaminu (lahko tudi v so-investitorstvu obeh občin). Brv je že dlje časa načrtovana, čez njo pa bomo imeli vzpostavljeno kolesar-sko povezavo tudi do gradu Bistra. Na vrhniški strani razen nekaj metrov kolo-voza na Barju, ni lastniških problemov. Odseka AB in CD se asfaltirata, če je taka želja državnih načrtovalcev kolesarskih poti. Če je res, da za vrhniški del poti namenjajo več kot milijon evrov, bomo oba odseka (on še kakšnega tudi asfaltirali. Pri točki A je treba kolovoz nasuti vsaj en meter visoko na dolžini kakšnih stotih metrov, ker je v poplavnem obdobju Barja kolovoz pod vodo. Da domačini ne bodo »tolkli« bližnjice proti Drenovem Griču, se pri točkah A in B uredijo potopni količki na daljinca, ki se ga po enega izroči vsakemu lastniku parcel, ki imajo urejen dostop s tega kolovoza.


(19,4 km, 400 v.m.). Krožno pot lahko začenjamo kjerkoli, predlagam, da se začenja in končuje v športnem parku Drenov Grič in da se na kolesarjenje podamo v smeri urinega kazalca. Glavne zanimivosti ob poti sta Kuclerjev kamnolom in kamnolom Lesno Brdo, Mala Ligojna in Blatna Brezovica. Cenovno ni zahtevna, prav tako ne organizacijsko, poteka po gozdnih pote, deloma po trasi stare železnice in po asfaltnih cestah, vse v javnem dobru.

 

 

 


(5,6 km, 0 v.m.). Srednji odsek (b) smo obdelali med prednostnimi oziroma za izvedbo nezahtevnimi kolesarskimi potmi,  zahtevnejša pa sta prvi in zadnji. Resda oba odseka lahko speljemo po asfaltnih cestah ampak temu predlog kolesarske poti v Podlipo ni namenjen.

Prvi odsek bi od nekdanje železniške trase speljali mimo nekdanje ščetinarne in po robu obrtne cone v Sinji Gorici ter mimo kompostarne Rosa do ceste Vrhnika – Velika Ligojna (polovica poti je lepa makadamska cesta, del pa gre po slabem kolovozu sredini travnika), na asfaltu bomo za nekaj metrov zavili levo in se nato na drugi strani ceste priključili na že realiziran odsek. Tretji odsek je pravzaprav še precej odprt, praviloma pa bi ga speljali med desnim bregom Podlipščice in bližnjim hribovjem (ampak ne preveč visoko, ker se višinski metri hitro naberejo). Odseka a in c sta predvidoma v celoti v zasebni lasti.

Odsek a (najkrajša različica) v naravi predstavlja 350 m travnika ali slabega kolovoza v zasebni lasti, v javnem dobru pa 200 m asfalta, 350 m kolovoza in 1.600 m utrjene makadamske ceste. Odsek c (najkrajša različica) pa 2,800 m travnikov, 200 m kolovozov in 100 m asfalta. Skupna dolžina odsekov je 5,6 km. V letu L+1 se pripravi analizo različic s študijo izvedljivosti, v treh letih pa dokonča najprej odsek a nato pa še odsek c.


(14.5 km, 50 v.m.). Zaradi zasebnega lastništva daljših odsekov poti, je nekoliko bolj zahteva od Bevške. Speljali jo bomo po dobri polovici Bobrove poti na severu, na jugu pa jo bomo uskladili s traso Koliščarske kolesarske poti. Z načrtovano potjo bomo povezali bevško Učno pot in Bobrovo pot na levem bregu Ljubljanice, na desnem bregu pa Kotnikove bajerje s Kaminom.

Brv pri bajerjih in Kaminu sta že v projektu KKP, zato tu stroškov izgradnje ne bomo upoštevali, v stroških ne bomo upoštevali že zgrajenih odsekov Bobove poti ali KKP (označeno rumeno), prav tako pa se ne bomo ukvarjali s problemi lastništva in pridobivanja soglasij na južnem delu poti (označeno zeleno).

Največji zalogaj bo na Barju najti povezavo prav med Bevkami in Blatno Brezovico ter med Blatno Brezovico in Ribiškim domom oziroma brvi čez Ljubljanico. Sicer še vedno obstaja alternativa po asfaltni cesti med Bevkam in Sinjo Gorico (tudi medkrajevna kolesarska po L034), a pravega čara po ozki in prometni cesti ni (na mapi označeno z oranžnimi zvezdicami).

Med številnimi različicami sem za obračun vzel le eno (14,5 km, 0 v. m,). Odkupi zemljišč, kot drugje, v ceni niso upoštevani. V letu L+1 se pripravi študija izvedljivosti z idejnim projektom, v  L+2 (40%) in L+3 (60%) pa uredi kolesarska pot.

Odsek 14/A: Ko bo kolesarska pot speljana do Kotnikovih bajerjev se Blatna Brezovica poveže z Vrhniko, po KKP do brvi čez Ljubljanico pri Petrolu, od tam pa po obstoječih klesarskih poteh v različne smeri. Dodatni stroški niso predvideni, razen morda kakšna oznaka poti in smerna tabla.


(9,5 km, 20 v.m.). Pot bo speljana po obstoječih poteh razen dveh odsekov označena z rdečo barvo, ki sta v zasebni lasti. Vodila bo od Športnega parka v Bevkah do TMS Bistra (9,5 km). Del poti mimo nekdanjih hlevov Ljubljanske mlekarne je asfaltiran. Ob Strženu na obstoječi Učni poti Bevke še ni bil urejen (sprehajalna pot je bolj podobna za motokros po močnem deževju), stometrski odsek mimo zajetja pa bo nov, Če se ne uredi lastništvo bo šla pot mimo osnovne šole (svetlo modra barva).

Odsek po Strženu (0,8 km travnikov v zasebni lasti, 1,1 km kolovozov in 2,3 km makadamskih cest v javnem dobru, v dolžini odseka so pa upoštevani) in brv čez Ljubljanico pri Kaminu sta skupna s Koliščarsko kolesarsko potjo, zato ju tu ne bomo uvrščali (razen nekaj dodatnih informacijskih tabel) med stroške ali probleme bodisi pridobivanja služnosti bodisi odkupa zemljišč. V letu L+0 se pripravi študija izvedljivosti z idejnim projektom, v  L+1 pa uredi kolesarska pot.