Trasa poti; dolžina 76 km, vzponi: 1.490 m, spusti: 1.550 m.

Etapa je sicer med krajšimi a kar razgibana. Prvo polovico poti se v glavnem spuščamo, drugo pa vzpenjamo. Nekaj krajših klancev ima naklon skoraj 10%, sicer pa je strmina povečini do 5%. Kolesarimo večinoma ob južni meji Naravnega rezervata Nabrodi.

Nekateri imamo do cilja še deset kilometrov več (zato pa drugi dan manj). ker v hotelu v Troini ni bilo dovolj prostora za vse).

Continue reading


Trasa poti: Troina – Linguaglosa, dolžina:69 km, vzponi: 1.100 v. m., spust: 1.460 m

Deseti dan kolesarimo na višini med 600 in 1200 metri, čaka nas le en daljši klanec (8 km, 380 v. m., < 4%) in se ob koncu dneva pripeljemo do Naravnega rezervata Etna. Kakšnih »hujših« zgodovinskih zanimivosti ob poti ni, bomo pa zato bolj uživali v naravi in ob pogledu na Etno.

Continue reading


Trasa čez Etno: dolžina: 69 km, vzponi: 1600 m. spusti: 2.130 m

Trasa pod Etno: dolžina: 45 km, vzponi:380 m, spusti: 910 m

Kot na vseh naših kolesarskih potovanjih, nas tudi na tem zadnji dan »baše« čas. Udeleženci, ki domov potujejo s kombijem, se ta dan, po kolesarjenju, odpeljejo do 400 km oddaljenega kraja Rocca Imperiale na celini (dodatno bo vzel čas še trajekt!), zato predvidevam, da bi bila kolikor toliko optimalna ura odhoda iz Catanie ob 14.00 (pet ur vožnje, ura za trajekt, načrtovana ura prihoda v hotel 20.00). Če se bo kdo odločil, da se povzpne na Etno (s kolesom se tako ali tako ne da višje kot do višine 1880 metrov) bo morali začeti s kolesarjenjem najkasneje ob 7. uri zjutraj. Vsi ki se iz Catanie vrnejo domov z letalom, pripravijo že zjutraj »vrečko« za na letalo. Continue reading


 V svetu, tam, kjer nekaj dajo na zdravje in dobro počutje občanov, se vse bolj uveljavljajo t.i. kolesarske avtoceste oziroma kolesarske hitre ceste (FietssnelwegCycle Superhighway) po analogiji bi jih lahko imenovali kar koloceste. Princip je podoben, urejena kolesarska pot, ki je ne moti prečni ali bočni promet in je v celoti namenjena le kolesarjem. V okviru trajne mobilnosti poti prvenstveno projektirajo z namenom, da se za dostop do večjih mestnih središč, ki se vsakodnevno prenapolnijo z osebnimi avtomobili ljudi, ki se do svojega delovnega mesta iz okolice pripeljejo z osebnimi avtomobil, kot prevozno sredstvo začne uporabljati kolo..

Copenhagen načrtuje gradnjo 28 kolesarskih poti iz okolice v središče mesta v skupni dolžini 500 km, poleg teh načrtujejo še številne kolesarske povezave med drugimi večjimi mesti, Nemci bodo povezali deset večjih mest in s ceste dnevno umaknili 50.000 avtomobilov, 45 km dolgo kolocesto načrtujejo tudi v Parizu. Za gradnjo takih poti namenjajo po več sto milijonov evrov, ne le po nekaj sto tisoč. Za slabih 30 km dolgo kolesarsko hitro cesto, ki bo peljala iz vzhodnega Londona v zahodnega  (East-West Cycle SuperhighwayBarking-Acton), bodo tako namenili kar 900 milijonov funtov. Seveda ostaja glavni namen varno kolesarjenje brez drenjanja z avtomobili, dirkaškimi motoristi ali tovornjaki in če je le mogoče, v neokrnjeni naravi..

sl_01x

Continue reading


Počasi moramo že kar razmišljati, kam se bomo podali s kolesi, saj smo prekrižarili že skoraj vso Evropo, od Londona do Brindisija, od Finisterra do doma, od Baltika do Rima in od Histrie ob Črnem morju do Capo d’Istrie (Koper) ob Jadranu. Za letošnje potepanje smo si sprva zadali, da prekolesarimo celo Portugalsko po dolžini in traso končamo v Santiagu de Compostela, a je z letalom preveč presedanja do Fara na jugu Portugalske, tako bo letošnji začetek v čudovitem kulturnem in finančnem središču južne Španije. V tejle reportaži je nekaj podobnega našim prvotnim planom. Sam na Portugalskem še nisem bil in bom reportažo napisal, ko pridemo nazaj.

Sevilja_01Sevilja (špansko Sevilla), glavno mesto pokrajine Andaluzije in hkrati četrto največje metropolitansko območje v Španiji, se nahaja se na planoti reke Guadalquivir in ima povprečno nadmorsko višino sedem metrov. Prebivalci mesta se imenujejo Sevillanos (ženska oblika imena: Sevillanas) ali hispalenses po rimskem poimenovanju mesta, Hispalis. Sedem jih do sem prileti z letalom, osem pa pripotujejo s kombijem, celoten dan pa je namenjen ogledom največjih zanimivostim, naj naštejem le nekatere – stolnica svete Marije (v stolnici so obdržali in uporabili nekatere stebre in druge elemente iz mošeje, od katerih je najbolj znana Giralda, Sevilja_02izvirno minaret, sedaj zvonik), Alcázar (kraljeva palača), ki stoji nasproti stolnice je bil narejen na mestu mavrske palače, Torre del Oro (zlati stolp), ki je bil namenjen kot opazovalni stolp in obramba na reki, Casa consistorial de Sevilla (Mestna hiša) iz XVI. stol., Palača San Telmo, prej Univerza Mornarjev in kasneje semenišče, je zdaj sedež za andaluzijske avtonomne vlade, Kraljeva tobačna tovarna (Real Fábrica de Tabacos) se nahaja na prvotnem mestu prve tobačne tovarne v Evropi, ki je v veliki stavbi iz XVIII. stol. v baročnem slogu in domnevno navdih za opero Carmen, Metropol Parasol na trgu La Encarnación (največja lesena konstrukcija na svetu), Archivo General de Indias, ki se lahko pohvali z izredno dragocenimi arhivskimi dokumenti, ki ponazarjajo zgodovino španskega imperija v Ameriki in na Filipinih….

Continue reading


YU_00_1Za nami je veliki evropski cestni križ, Frankovska pot od Londona do Brindisija in Jakobova od Vrhnike do Finisterre, pa celotna Jantarjeva pot od Gdanska do Ogleja in Argonavtska pot od delte Donave do Timava. Kaj še ostane velikim, so se v reklami za enega malčka vprašali pospeševalci prodaje avtomobilov, in kaj ostane nam?

Gremo malo po Jugi, po poti bratstva in enotnosti v Bihać, Jajce in Sarajevo (Drvar bomo preskočili), nato zakolesarimo še v Črno goro in bomo, v slogu črnogorskih vicev, takoj imeli dan počitka – za spust z raftom po TariNato pa veselo naprej do Podgorice, okrog Skadarskega jezera in naprej do Tirane in Drača. V Draču si v morju umijemo noge, se naložimo s kolesi na trajekt, nato pa poldrugi dan lenarimo. V Trstu pa nazaj na kolo, po opuščeni železniški progi do Kozine, od tam pa čez Postojno nazaj na Vrhniko, od koder bo tudi start. Continue reading


D03_3_Doberdob_Redipuglia

Takole sem se leta 2002 pri Doberdobu “kolesaril” v Rim

Že dobrih deset let je od tega, ko sem šel stavit, da se bom z Vrhnike zapeljal s kolesom do Rima. Po dobrih 30-tih letih sem si kupil novo kolo, cenejši češki Lumberjack, malo potreniral okrog Vrhnike in se leto kasneje (2003) s prijateljem, soimenjakom, zapeljal do Rima. Na Hrušico sem že pešačil, od Ogleja do Chioggie sem že bolj malo sedel, od tam naprej pa je šlo, kot da bi se rodil s kolesom. Ker sem z Arkolonavti v naslednjih desetih letih prekolesaril celo Evropo, sem se odločil, da mojo prvo (zgodovinsko) kolesarko turo ponovim še peš. Skoraj zagotovo se mi bo na vandranju pridružil še kakšen (največ pa šest).

Do Ravene bomo pešačili po najini stari kolesarski poti, tam pa se odcepimo od kolesarske, ki je peljala mimo Riminija, San Marina, Urbina, Gubbia, Assisija in Narnija, in pešačimo proti Rimu po stari vii Flaminia mimo Perugie, Todija in Ort. Vse od Vrhnike do Rima se bomo bolj ali manj držali stare romarske vie Romea, ki je v srednjem veku romarje vodila od Baltika do Ogleja (tudi Jantarjeva pot – ta del smo leta 2009 v celoti prekolesarili (1.850 km)) in naprej proti Rimu in Brindisiju (Jeruzalem). Continue reading


TraseZaradi precejšnjega povpraševanja in zanimanja za Toskano, tudi za drugo leto pripravljam enotedensko potepanje po gričevnati pokrajini južno od Firenc. V šestih etapah, dolgih med 60 in 75 kilometrov, si bomo ogledali Volterro, San Gimignano, Monteriggioni, Castellino in Chianti, Certaldo, Castelfiorentino, San Casciano in Greve in Chianti, za posladek pa še Firence in kolesarjenje ob reki Arno. Pokrajina je že tipično toskanska, hribovje z mogočnimi kmetijami na vrhu, trte znamenitega kjantija, ciprese,… Dodajam krajše opise najzani-mivejših krajev.

Continue reading