Po Stari cesti z Vrhnike na pokojišče

Pot nas vodi od Doživljajskega razstavišča Ljubljanica čez Gradišče na Hrib, prečkamo Tržaško cesto, zavijemo levo in po stotih metrih desno proti Močilniku, kjer si peš ogledamo Jazonovo pest in izvire Velikega Močilnika. Pot nadaljujemo mimo rimskih term oziroma Furlanovih toplic (zapuščeno) čez Mirke do lesene brvi čez Ljubljanico v Retovju. (VEČ >>>).

 

 

 


Rimske obrambne strukture in Raskovec

Pot nas vodi od Doživljajskega razstavišča Ljubljanica čez Gradišče na Hrib, kjer je nekdaj stala rimska petstranska utrdba zgrajena ob koncu IV. stol. Nekaj časa kolesarimo po stari rimski vii Gemina, pri nadvozu čez avtocesto pa zavijemo v nasprotni smeri urinega kazalca okrog Raskovca go Cesarjevega vrha- (VEČ >>>).

 

 


Menišija

Na Menišiji, kjer se širni bukovo-jelovi gozdovi prepletajo s pisanimi travniki, vladajo zakoni narave in njeni najbolj divji predstavniki – medved, volk in ris. Ljubitelju narave lahko ure tu minevajo kot minute. (VEČ >>>).

In Menišija, where vast beech-fir forests intertwine with colorful meadows, the laws of nature and its wildest representatives – bear, wolf and lynx – rule. For a nature lover, hours can pass like minutes here. (MORE >>>).

..

In Menišija, dove vaste foreste di faggi e abeti si intrecciano con prati colorati, le leggi della natura ei suoi rappresentanti più selvaggi – orso, lupo e lince – governano. Per un amante della natura, le ore qui possono passare come minuti. (PIÙ >>>).


RIMSKE CESTE IN VIA GEMINA

Po pomembnosti se rimske ceste delijo na javne, stranske, krajevne in zasebne ceste. Javne ceste gradijo praviloma čim bolj naravnost, zato ponekod klanci dosegajo tudi 20-odstotni naklon. Manjše ovire na načrtovani trasi poti, npr. gričevje, odstranijo, v večje skalnate vzpetine skopljejo predore, čez reke pa zgradijo mostove, za kar so Rimljani pravi mojstri. Ob cestah v razmiku ene milje (tisoč (dvojnih) korakov ali 1478,5 metra) postavijo okrogle dvometrske miljnike, izdelane iz enega samega kosa kamna. Zlati ničelni miljnik (miliarium aureum), od koder se šteje oddaljenost od Rima, postavijo sredi Foruma. . (več >>>).  

The Roman roads AND VIA GEMINA

According to importance, Roman roads are divided into public, side, local and private roads. As a rule, public roads are built as straight as possible, so in some places the slopes reach 20%. Minor obstacles on the planned route, e.g. hills, are removed, tunnels are dug into larger rocky hills and bridges are built over rivers, for which the Romans are true masters. Along the roads at a distance of one mile (thousand (double) steps or 1,478.5 meters), they place round two-meter high milestones made of a single piece of stone. (more >>>).

STRADE ROMANE E VIA GEMINA

Secondo l’importanza, le strade romane si dividono in strade pubbliche, laterali, locali e private. Di norma, le strade pubbliche sono costruite il più drittamente possibile, quindi in alcuni punti le piste raggiungono una pendenza del 20%. Ostacoli minori sul percorso pianificato, ad es. le colline, vengono rimossi, si scavano gallerie in colline rocciose più grandi e si costruiscono ponti sui fiumi, per i quali i romani sono veri maestri. Lungo le strade a una distanza di un miglio (mille (doppi) gradini o 1.478,5 metri) si collocano pietre miliari rotonde di due metri costituite da un unico pezzo di pietra. Al centro del Foro è posto il miliare zero d’oro (miliarium aureum), da cui si conta la distanza da Roma. (più >>>)


DRUGA CESARSKA CESTA (1809)

Gradnje druge cesarske ceste se lotijo bolj strokovno, pri njej sodelujejo gradbeni inženirji, minerji, vojaški delavci in vojaški častniki, zidarji, tesarji itd. in ne več s tlako. Cesta je načrtovana tako, da ne presega naklona 4%, kar naj bi pomenilo, da pripreganje ni bilo več potrebno. Načrte za novo cesto pripravi gradbeni direktor Jožef Šemerl leta 1793. Cesto začno graditi v Planini leta 1803, do Vrhnike za 24 km rabijo tri leta. Med Vrhniko in Logatcem poteka povsem po novi smeri, cesta je makadamska, s kockami jo tlakujejo šele po drugi svetovni vojni. (več>> >)

THE SECOND IMPERIAL ROAD (1806)

The construction of the second imperial road is being undertaken more professionally, with the participation of civil engineers, miners, military workers and military officers, masons, carpenters, etc. and no longer by pressure. The road is designed so that it does not exceed a slope of 4%, which is supposed to mean that strapping was no longer necessary. Plans for the new road were prepared by the construction director Jožef Šemerl in 1793.  (more >>>)

 


Prvi odsek avtoceste v Sloveniji

Priprave na gradnjo prvega odseka avtoceste v Sloveniji potekajo pet let in 29. decembra 1972 je bil prometu predan avtocestni odsek med Vrhniko in Postojno v dolžini 32 kilometrov. Slovenija oziroma takratna Jugoslavija se s tem projektom pridruži dvajseterici evropskih držav, ki že imajo avtoceste. Pri gradnji sodelujejo delavci iz vseh jugoslovanskih republik, največ iz Makedonije, od koder jih je prignala želja po večjem zaslužku. Gradnja razdeljena na tri pododseke (Vrhnika-Logatec, Logatec-Unec in Unec-Postojna). (več >>>)

The first section of the motorway in Slovenia

Preparations for the construction of the first section of the motorway in Slovenia have been going on for five years, and on 29 December 1972 the 32 km long motorway section between Vrhnika and Postojna was handed over to traffic. With this project, Slovenia or the former Yugoslavia joins twenty European countries that already have motorways. Workers from all Yugoslav republics are taking part in the construction. (more >>>)


K3 – Podlipska kolesarska pot

Podlipska dolina se globoko zajeda v okoliško hribovje za najvišjim vrhom Ulovka (801 m n.m.). Dolina je bogata z vodnimi pritoki, zato so bili večkrat regulirani – po eni strani je voda hitreje odtekala iz doline, po drugi strani pa so potoki imeli več moči pri poganjanju številnih obratov na vodni pogon – mline in žage, ob vodi pa zrastejo tudi male usnjarne (kravtarije). Od mlinov lahko danes občudujemo le še (delujoč) Kovtrov mlin v Podlipi (več >>>)

K3 – Cycling path to Podlipa

Podlipa valley is a narrow valley that plunges a good six kilometers into the surrounding hills, rising with steep slopes from three to four hundred meters above the valley. The valley is very watery, so it is not surprising that along Podlipščica, Tunjica or Lahovka and many tributaries in the last two hundred years there are over twenty different water-powered plants, including five sawmills, eleven mills and seven small hydropower plants. (more >>>)

 


Lokalna kolesarska mreža – uvod

V projektu Mreža kolesarskih poti na Vrhniškem oziroma Zelena dolina Šentflorjanska – kolesarjem prijazna občina obravnavamo le en segment turistične infrastrukture, to je kolesarske poti po Vrhniškem z nekaterimi povezavami v sosednje občine. V obdobju 2020-2022 ne načrtujemo gradnje dopolnilne kolesarske infrastrukture, kot so izposojevalnice koles, kolesarski servisi, tuši in garderobe, prenočitvene zmogljivosti pa so del drugega projekta. Vsekakor pa bodo poti bodo polno zaživele šele, ko bomo na Vrhniki imeli vsaj 500 turističnih postelj in bomo turiste znali zadržati za kaj več kot le za pozno večerjo, prenočevanje in zgoden zajtrk v hotelu (>>> VEČ).

LOCAL CYCLING NETWORK

In the project The Cycling Routes Network or The Green Valley of Saint Florian – a cyclist-friendly municipality, we consider only one segment of the tourist infrastructure, the cycling routes in municipality of Vrhnika with some connections to neighboring municipalities. In the period 2020-2022, we do not plan to build additional cycling infrastructure such as bicycle rentals, bicycle services, showers, changing rooms and overnight facilities – they are parts of other projects (more >>>).