Rimske ceste IN VIA GEMINA

Rimljani so dajali prometnim, še posebno pa cestnim povezavam, velik pomen. Tako se ne gre čuditi, da so že okrog leta 450 pr. n. št. z zakonom standardizirali gradnjo cest. Ta je med drugim določal širino cestišča 2,45 m na ravnih odsekih in 4,90 m na ovinkih (kasneje se uveljavi gradnja med 4,0 in 6,0 metrov širokih cest, tako, da se lahko srečajo dve kočiji), pravila za tlakovanje in pravico do rabe privatnih zemljišč (služnost). Po pomembnosti se rimske ceste delijo v javne, stranske, krajevne in privatne ceste. Javne ceste gradijo praviloma čimbolj naravnost, zato… (več >> >)

The Roman roads

According to importance, Roman roads are divided into public, local and private roads. As a rule, public roads are built as straight as possible, so in some places the slopes reach a 20% slope. Minor obstacles on the planned route of the route, e.g. hills, they remove, dig tunnels into larger rocky hills, and build bridges over rivers, for which the Romans are true masters. (more >>>).

 


DRUGA CESARSKA CESTA (1809)

Gradnje druge cesarske ceste se lotijo bolj strokovno, pri njej sodelujejo gradbeni inženirji, minerji, vojaški delavci in vojaški častniki, zidarji, tesarji itd. in ne več s tlako. Cesta je načrtovana tako, da ne presega naklona 4%, kar naj bi pomenilo, da pripreganje ni bilo več potrebno. Načrte za novo cesto pripravi gradbeni direktor Jožef Šemerl leta 1793. Cesto začno graditi v Planini leta 1803, do Vrhnike za 24 km rabijo tri leta. Med Vrhniko in Logatcem poteka povsem po novi smeri, cesta je makadamska, s kockami jo tlakujejo šele po drugi svetovni vojni. (več>> >)

THE SECOND IMPERIAL ROAD (1809)

The construction of the second imperial road is being undertaken more professionally, with the participation of civil engineers, miners, military workers and military officers, masons, carpenters, etc. and no longer by pressure. The road is designed so that it does not exceed a slope of 4%, which is supposed to mean that strapping was no longer necessary. Plans for the new road were prepared by the construction director Jožef Šemerl in 1793.  (more >>>)

 


Prvi odsek avtoceste v Sloveniji

Priprave na gradnjo prvega odseka avtoceste v Sloveniji potekajo pet let in 29. decembra 1972 je bil prometu predan avtocestni odsek med Vrhniko in Postojno v dolžini 32 kilometrov. Slovenija oziroma takratna Jugoslavija se s tem projektom pridruži dvajseterici evropskih držav, ki že imajo avtoceste. Pri gradnji sodelujejo delavci iz vseh jugoslovanskih republik, največ iz Makedonije, od koder jih je prignala želja po večjem zaslužku. Gradnja razdeljena na tri pododseke (Vrhnika-Logatec, Logatec-Unec in Unec-Postojna). (več >>>)

The first section of the motorway in Slovenia

Preparations for the construction of the first section of the motorway in Slovenia have been going on for five years, and on 29 December 1972 the 32 km long motorway section between Vrhnika and Postojna was handed over to traffic. With this project, Slovenia or the former Yugoslavia joins twenty European countries that already have motorways. Workers from all Yugoslav republics are taking part in the construction. (more >>>)


 

K3 – Podlipska kolesarska pot

Podlipska dolina se globoko zajeda v okoliško hribovje za najvišjim vrhom Ulovka (801 m n.m.). Dolina je bogata z vodnimi pritoki, zato so bili večkrat regulirani – po eni strani je voda hitreje odtekala iz doline, po drugi strani pa so potoki imeli več moči pri poganjanju številnih obratov na vodni pogon – mline in žage, ob vodi pa zrastejo tudi male usnjarne (kravtarije). Od mlinov lahko danes občudujemo le še (delujoč) Kovtrov mlin v Podlipi (več >>>)

K3 – Cycling path to Podlipa

Podlipa valley is a narrow valley that plunges a good six kilometers into the surrounding hills, rising with steep slopes from three to four hundred meters above the valley. The valley is very watery, so it is not surprising that along Podlipščica, Tunjica or Lahovka and many tributaries in the last two hundred years there are over twenty different water-powered plants, including five sawmills, eleven mills and seven small hydropower plants. (more >>>)

 


Lokalna kolesarska mreža – uvod

V projektu Mreža kolesarskih poti na Vrhniškem oziroma Zelena dolina Šentflorjanska – kolesarjem prijazna občina obravnavamo le en segment turistične infrastrukture, to je kolesarske poti po Vrhniškem z nekaterimi povezavami v sosednje občine. V obdobju 2020-2022 ne načrtujemo gradnje dopolnilne kolesarske infrastrukture, kot so izposojevalnice koles, kolesarski servisi, tuši in garderobe, prenočitvene zmogljivosti pa so del drugega projekta. Vsekakor pa bodo poti bodo polno zaživele šele, ko bomo na Vrhniki imeli vsaj 500 turističnih postelj in bomo turiste znali zadržati za kaj več kot le za pozno večerjo, prenočevanje in zgoden zajtrk v hotelu (>>> VEČ).

LOCAL CYCLING NETWORK

In the project The Cycling Routes Network or The Green Valley of Saint Florian – a cyclist-friendly municipality, we consider only one segment of the tourist infrastructure, the cycling routes in municipality of Vrhnika with some connections to neighboring municipalities. In the period 2020-2022, we do not plan to build additional cycling infrastructure such as bicycle rentals, bicycle services, showers, changing rooms and overnight facilities – they are parts of other projects (more >>>).


LJUBLJANICA V ANTIKI

Dokazi kažejo, da je po zadnji poledenitvi Ljubljansko barje prekrivalo jezero. To se je skozi tisočletja krčilo in sredi 2. tisočletja pr. n. št. ostane le še obsežna zamočvirjena ravnica, skozi katero se leno vijuga Ljubljanica. Če gre verjeti legendi, je bila Ljubljanica plovna že v 2. tisočletju pr. n. št., saj naj bi po njej od Črnega morja preko Donave in Save pa vse do Vrhnike pripluli Argonavti. Kot plovna reka dobi pomen s prihodom Rimljanov sredi prvega stol. pr. n. št., ko zgradijo naselje Navport  (več >> >)

Ljubljanica in antiquity

As a navigable river, the Ljubljanica gained importance with the arrival of the Romans in the middle of the first century BC, when they built the settlement of Navport, which is intended for the transshipment of mainly military equipment for Roman legions, as evidenced by numerous finds – as early as 1890 near Črna vas discovered a Roman cargo ship from the first century BC, in 2008 in Sinja gorica another one, and in 2015 they also discovered a larger logboat and another cargo ship.  (more >>>).

 


Prevozna sredstva v času kolišč 

V desetem tisočletju pred našim štetjem prostor današnjega Ljubljanskega barja prekriva jezero, ki ga že poseljujejo koliščarji. Za prevoz po vodi ali do obale že znajo iz enega debla stesati drevak. Za to zamudno delo uporabljajo orodje večinoma izdelano iz kamna ali roženine, notranjost pa dolbejo tudi z zažiganjem. V bakreni in bronasti dobi si pomagajo že s preprostimi sekirami. Na Barju do sedaj odkrijejo preko šestdeset deblakov ali drevakov, večinoma je sicer mlajših, kar pomeni, da je drevak uporabljan kot prevozno sredstvo vse do srednjega veka. Z dendrokronološko metodo do sedaj potrdijo štiri drevake iz dobe kolišč. (več >> >)

Means of transport at the time of the pile dwellings

If there are many pile-dwellings in the pre-Alpine world, we should certainly be proud of the 5200-year-old and thus the oldest discovered wooden wheel with an axle in the world, which was excavated in 2002 in Stari gmajne near Verd. The wheel and axle are part of the cart (cize), made and used in the younger phase of the settlement of the mound. (more >>>).

 


Promet do prve cesarske ceste (1728)

Rimske ceste med Emono in Akvilejo nezadržno propadajo in tovor med Vrhniko in Ljubljanico se začne preusmerjati na Ljubljanico. Na Vrhniki preložijo tovor z ladij oziroma čolnov na konjske hrbte (in obratno) in ga tovorijo proti Trstu. Močno se razmahne tudi mlinarstvo, saj je tovor moke dražji od tovora žita in lažje prenese velike stroške tovorjenja na daljše razdalje. (več >> >)

Traffic to the first imperial road (1728)

The Roman roads between Emona and Aquileia are deteriorating uncontrollably and the cargo between Vrhnika and Ljubljanica is beginning to be redirected to the Ljubljanica. In Vrhnika, they transfer cargo from ships or boats to horse backs (and vice versa) and load it towards Trieste. Milling is also booming, as a load of flour is more expensive than a load of grain and it is easier to bear the high costs of loading over long distances. (more >>>).

 


Zgodovina prometa na Vrhniškem

Vrhnika leži na stiku barja in dinarskega gorstva, prav tam, kjer je najlažji in najzložnejši prehod iz Ljubljanske kotline proti Jadranskemu morju in severni Italiji. Primernost terena za poselitev in možnost prehoda sta botrovali dejstvu, da se tu poteka prometa z različnimi prevoznimi sredstvi že več kot 5.000 let (VEČ >>>)

The History of Transport

Vrhnika lies at the junction of the moor and the Dinaric Alps, right where is the easiest and most laid passage from the Ljubljana Basin to the Adriatic Sea and northern Italy. The suitability of the terrain for settlement and the possibility of crossing have contributed to the fact that traffic with various means of transport has been going on here for more than 5,000 years. (MORE> >>)

LA STORIA DEL TRASPORTO

Vrhnika si trova all’incrocio tra le palude e le Alpi Dinariche, proprio dove il passaggio più facile e disteso dal bacino di Lubiana al mare Adriatico e al nord Italia. L’idoneità del terreno per l’insediamento e la possibilità di attraversamento hanno contribuito al fatto che il traffico con vari mezzi di trasporto qui è in corso da più di 5.000 anni. (PIU’ >>>)

>>> more


Marija Terezija, vladarica habsburških dežel

Marija Terezija (1717–1780) je nadvojvoda Avstrije, kraljica Ogrske in Češke ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel. S cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana postane tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. V zakonu s Francem I. Štefanom Lotarinškim ima kar šestnajst otrok, od tega enajst deklet, deset z imenom Marija, najmlajša med njimi je bolj poznana s francoskim imenom Marie Antoinette. (VEČ >>>)

Maria Theresa, ruler of the Habsburg lands

Maria Theresa (1717–1780) is the Archduke of Austria, Queen of Hungary and the Czech Republic, and the only female ruler of the Habsburg hereditary lands. With the imperial coronation of her husband Francis I Stephen, she also became Empress of the Holy Roman Empire. In her marriage to France I, Stephen of Lorraine, she has as many as sixteen children, eleven of them girls, ten named Mary. (MORE >>>)