Lani nam je zaradi korone kolesarska tura po Franciji odpadla zato smo uspeli kolesariti smo le slab teden po Prekmurju. Sicer se stanje po Italiji izboljšuje in bi se lahko zapodili tudi po Apeninih, a bomo vseeno bolj ziheraški in kolesarili le po domovini. Krog bomo v obratni smeri urinega kazalca začeli v Kranju (se pa bodo posamezne etape še malo spreminjale, ker so ob poti precej slabe možnosti za spanje), se preko Vršiča zapodili v dolino Soče do Nove Gorice, od tam pa po Krasu do Sežane in naprej do Ilirske Bistrice, kjer se začenja malo boj razgibana trasa – Sviščaki – Babno Bolje – Prezid – dolina Kolpe. Bolj ali manj kolesarimo ob Kolpi vse do Metlike. Pri Dobovi se “priključimo” na Sotlo in ob njej kolesarimo do Rogatca, kjer nam reka uide nekoliko preveč v desno. Neglede na epidemiološke napovedi je priporočljivo, da smo večinoma cepljeni, v povprečju smo stari dovolj, da do konca avgusta vsi pridemo na vrsto. Nekaj odsekov bi kolesarili po Italiji, Hrvaški, Madžarski (tu bi enkrat tudi prespali, ker so na slovenski strani najbližje poti hoteli v Moravskih toplicah) in Avstriji, imajo pa vsi taki skoku čez mejo alternativne poti smo po Sloveniji.

• 1-dan: Kranj (Bobovek) – Vršič – Bovec (106 km, 1.407 v.m.) ali čez Trbiž (108 km, 1.009 v.m.)
• 2-dan: Bovec – Branik (98 km, 350 v.m.) ali do Branika po italijanski strani (106 km, 393 v.m.)
• 3-dan: Branik – Brce (Ilirska Bistrica) (75 km, 984 v.m.)
• 4-dan: Brce – (Mašun, Stari trg pri Ložu) – Podpreska (68 km, 1.197 v.m.)
• 5-dan: Podpreska – Metlika (99 km, 935 v.m.)
• 6-dan: Metlika – Brežice  (64 km, 927 v.m.)
• 7-dan: Brežice – Ptuj (88 km, 542 v.m.)
• 8-dan Ptuj – Nemesnep (HU) (90 km, 201 v.m.) ali do Moravskih toplice (72 km, 170 v.m.)
• 9-dan: Nemesnep (HU) – A – Benedikt (87 km, 860 v.m.) ali do Benedikta iz Moravskih toplic (83 km, 645 v.m.)
• 10-dan: Benedikt – Ribnica na Pohorju (86 km, 1.005 v.m.)
• 11-dan: Ribnica na Pohorju – Luče (87 km, 1.221 v.m.)
• 12-dan: Luče – Pavličevo sedlo (A) – Bobovek (68 km, 1.215 v.m.) ali čez Volovje (46 km, 868 v.m.)

 petdnevno pohodniško, enološko in kulinarično odkrivanje osrednje Umbrije (sto kilometrov)

SPULICO – GENOVA (BOLOGNA)

Koronavirus (na povezavi je statistka okužb za celo Italijo in za posamezno deželo, s klikom na deželo pa, kaj je trenutno dovoljeno) nam tudi letos še najeda potovalne načrte, vendar optimistično upamo, da se bo še pred poletjem pokazalo kakšno zeleno ali rumeno okno in takrat skočimo vanj z vsemi pljuči. Med številnimi načrti smo daljše (kolesarske) trase le grobo začrtali (npr. po vii Postumia od Vrhnike do La Spezie (oziroma Cinque Terre) ali po sredini Apeninskega polotoka od Tarantskega zaliva na skrajnem jugu Italije do Genove ali Bologne) – do septembra je sicer še kar nekaj časa, krajši, predvsem pohodniški, pa so bolj realni. Na zeleno okno računamo predvsem v zelenem srcu Italije, to je Umbrija, v edini italijanski deželi na Apeninskem polotoku brez morja. Zarisali smo kakšnih dvajset enodnevnih smeri, jih pet izbrali in jih povezali v petdnevno turo. Za “trening” bova s Tomom prehodila (105 km, 5 dni) še malo spremenjeno Jakobovo pot od Ljubljane do Trsta (obe varianti).

Italijanske dežele

Za izhodišče pohodniških izletov smo v italijanski deželi Umbriji izbrali prijetno starinsko mesto Bevagna, ki ima z vsemi okoliškimi vasmi ki sodijo v to občino, le okoli 5.000 prebivalcev. Od Vrhnike je oddaljeno približno 690 km, pot pa nas do Benetk vodi po avtocesti (A4 od Gorice, cestnina), do Ravene po običajni cesti (E55, via Romea), od tam do Foligna po hitri cesti (do Perugie E45, nato SS75), do prenočišča v Bevagni pa po nekaj malo ožji medkrajevni cesti.

Načrtujemo, da bomo po Bevagni in njeni širši okolici pešačili v majhnih skupinah (do 6) mesecu juniju (prva skupina od srede do nedelje je popolnjena, druga skupina pa takoj za prvo od nedelje do četrtka oziroma pred prvo od sobote do srede, če bo seveda zanimanje), če pa zadenemo še datum med 17. in 27. junijem, bomo v središču srednjeveškega dogajanja, Tržnice mestnih četrti (Il mercato delle gaite).

Continue reading