Varianta 1 (Siculiana): dolžina 109 km, vzponi 1.310 m, spusti 1.280 m

Varianta 2 (Cattolica Eraclea): dolžina 113 km, vzponi 1.580 m, spusti 1.620 m

Med obema različicama ni prav velike razlike, le da prva poteka nekoliko bližje obali in ima nekaj kilometrov makadama, je pa zato nekoliko manj višinskih metrov. Opisi so podani le za prvo traso, se pa obe rasi pretežno prekrivata.

Po zajtrku nas takoj čaka krajši klanec (150 v.m. na treh kilometrih, temu pa seveda sledi spust proti morski obali Marine di Palma, je podobno strm. Če kapučino v B&B ni prijel, se bo prilegel ob morju, sicer pa se tu nimamo namena zaustavljati (morda se bo kdo raje umil v morju, če je bil zjutraj tuš zaseden). Continue reading


Trasa poti (link): dolžina 105 km, vzponi 1.590 m,  spust: 1.370 m

Etapa je med daljšimi, močno razgibana le v srednjem delu in z zaključnim vzponom v Alcamo. Med zanimivejšimi kraji ob poti sta dve grški mesti, Selinunte in Segesta, vredno ogleda pa je seveda tudi Alcamo. Do Selinunta (30 km), kjer bo krajši postanek za ogled grških svetišč, pelje trasa bolj ali manj ob obali in je le rahlo valovita. Takoj po Selinuntom, čim se malo odmaknemo od morja, se trasa nekoliko intenzivneje dviguje. Do Santa Ninfe se na 25 km dvignemo za 420 metrov, se nato do Salinelle nekoliko spustimo (230 metrov) in v malo bolj strmem klancu (7 km, 270 v. m., < 4% naklon) povzpnemo čez prelaz pri kraju Vita (lahko jo mahnemo tudi po glavni cesti). Do zaključnega vzpona v Alcamo (6 km, 220 v.m., < 4% naklon), nas čakata še dva 100-metrska vzpona prvi bo kar strm).


Continue reading


Trasa poti v1 (link), dolžina 77 km, vzponi 1.320 m, spusti 1.550 m

Trasa poti v2 (link), dolžina 50 km, vzponi 710 m, spusti 940 m

Trasa poti v3 (link), dolžina 64 km, vzponi 680 m, spusti 910 m

Šesti dan imamo lahko izbiramo med tremi različicami. Krajša se po 30 km odcepi v Montelepre (6 km, 340 v. m., povprečen naklon 5,5 %) in s samo še spusti v Palermo, drugi dve pa se razlikujeta le po tem, da v težji različici kolesarimo še čez en vrh in mimo svetišča in jame sv. Rozalije (8 km, 410 v. m., povprečen naklon 5%)). Za ogled zanimivega Palerma bo seveda, če izberemo najkrajšo različico (bo pa morda malo več prometa).

Continue reading




Trasa poti; dolžina 76 km, vzponi: 1.490 m, spusti: 1.550 m.

Etapa je sicer med krajšimi a kar razgibana. Prvo polovico poti se v glavnem spuščamo, drugo pa vzpenjamo. Nekaj krajših klancev ima naklon skoraj 10%, sicer pa je strmina povečini do 5%. Kolesarimo večinoma ob južni meji Naravnega rezervata Nabrodi.

Nekateri imamo do cilja še deset kilometrov več (zato pa drugi dan manj). ker v hotelu v Troini ni bilo dovolj prostora za vse).

Continue reading


Trasa poti: Troina – Linguaglosa, dolžina:69 km, vzponi: 1.100 v. m., spust: 1.460 m

Deseti dan kolesarimo na višini med 600 in 1200 metri, čaka nas le en daljši klanec (8 km, 380 v. m., < 4%) in se ob koncu dneva pripeljemo do Naravnega rezervata Etna. Kakšnih »hujših« zgodovinskih zanimivosti ob poti ni, bomo pa zato bolj uživali v naravi in ob pogledu na Etno.

Continue reading


Trasa čez Etno: dolžina: 69 km, vzponi: 1600 m. spusti: 2.130 m

Trasa pod Etno: dolžina: 45 km, vzponi:380 m, spusti: 910 m

Kot na vseh naših kolesarskih potovanjih, nas tudi na tem zadnji dan »baše« čas. Udeleženci, ki domov potujejo s kombijem, se ta dan, po kolesarjenju, odpeljejo do 400 km oddaljenega kraja Rocca Imperiale na celini (dodatno bo vzel čas še trajekt!), zato predvidevam, da bi bila kolikor toliko optimalna ura odhoda iz Catanie ob 14.00 (pet ur vožnje, ura za trajekt, načrtovana ura prihoda v hotel 20.00). Če se bo kdo odločil, da se povzpne na Etno (s kolesom se tako ali tako ne da višje kot do višine 1880 metrov) bo morali začeti s kolesarjenjem najkasneje ob 7. uri zjutraj. Vsi ki se iz Catanie vrnejo domov z letalom, pripravijo že zjutraj »vrečko« za na letalo. Continue reading


 V svetu, tam, kjer nekaj dajo na zdravje in dobro počutje občanov, se vse bolj uveljavljajo t.i. kolesarske avtoceste oziroma kolesarske hitre ceste (FietssnelwegCycle Superhighway) po analogiji bi jih lahko imenovali kar koloceste. Princip je podoben, urejena kolesarska pot, ki je ne moti prečni ali bočni promet in je v celoti namenjena le kolesarjem. V okviru trajne mobilnosti poti prvenstveno projektirajo z namenom, da se za dostop do večjih mestnih središč, ki se vsakodnevno prenapolnijo z osebnimi avtomobili ljudi, ki se do svojega delovnega mesta iz okolice pripeljejo z osebnimi avtomobil, kot prevozno sredstvo začne uporabljati kolo..

Copenhagen načrtuje gradnjo 28 kolesarskih poti iz okolice v središče mesta v skupni dolžini 500 km, poleg teh načrtujejo še številne kolesarske povezave med drugimi večjimi mesti, Nemci bodo povezali deset večjih mest in s ceste dnevno umaknili 50.000 avtomobilov, 45 km dolgo kolocesto načrtujejo tudi v Parizu. Za gradnjo takih poti namenjajo po več sto milijonov evrov, ne le po nekaj sto tisoč. Za slabih 30 km dolgo kolesarsko hitro cesto, ki bo peljala iz vzhodnega Londona v zahodnega  (East-West Cycle SuperhighwayBarking-Acton), bodo tako namenili kar 900 milijonov funtov. Seveda ostaja glavni namen varno kolesarjenje brez drenjanja z avtomobili, dirkaškimi motoristi ali tovornjaki in če je le mogoče, v neokrnjeni naravi..

sl_01x

Continue reading


Počasi moramo že kar razmišljati, kam se bomo podali s kolesi, saj smo prekrižarili že skoraj vso Evropo, od Londona do Brindisija, od Finisterra do doma, od Baltika do Rima in od Histrie ob Črnem morju do Capo d’Istrie (Koper) ob Jadranu. Za letošnje potepanje smo si sprva zadali, da prekolesarimo celo Portugalsko po dolžini in traso končamo v Santiagu de Compostela, a je z letalom preveč presedanja do Fara na jugu Portugalske, tako bo letošnji začetek v čudovitem kulturnem in finančnem središču južne Španije. V tejle reportaži je nekaj podobnega našim prvotnim planom. Sam na Portugalskem še nisem bil in bom reportažo napisal, ko pridemo nazaj.

Sevilja_01Sevilja (špansko Sevilla), glavno mesto pokrajine Andaluzije in hkrati četrto največje metropolitansko območje v Španiji, se nahaja se na planoti reke Guadalquivir in ima povprečno nadmorsko višino sedem metrov. Prebivalci mesta se imenujejo Sevillanos (ženska oblika imena: Sevillanas) ali hispalenses po rimskem poimenovanju mesta, Hispalis. Sedem jih do sem prileti z letalom, osem pa pripotujejo s kombijem, celoten dan pa je namenjen ogledom največjih zanimivostim, naj naštejem le nekatere – stolnica svete Marije (v stolnici so obdržali in uporabili nekatere stebre in druge elemente iz mošeje, od katerih je najbolj znana Giralda, Sevilja_02izvirno minaret, sedaj zvonik), Alcázar (kraljeva palača), ki stoji nasproti stolnice je bil narejen na mestu mavrske palače, Torre del Oro (zlati stolp), ki je bil namenjen kot opazovalni stolp in obramba na reki, Casa consistorial de Sevilla (Mestna hiša) iz XVI. stol., Palača San Telmo, prej Univerza Mornarjev in kasneje semenišče, je zdaj sedež za andaluzijske avtonomne vlade, Kraljeva tobačna tovarna (Real Fábrica de Tabacos) se nahaja na prvotnem mestu prve tobačne tovarne v Evropi, ki je v veliki stavbi iz XVIII. stol. v baročnem slogu in domnevno navdih za opero Carmen, Metropol Parasol na trgu La Encarnación (največja lesena konstrukcija na svetu), Archivo General de Indias, ki se lahko pohvali z izredno dragocenimi arhivskimi dokumenti, ki ponazarjajo zgodovino španskega imperija v Ameriki in na Filipinih….

Continue reading