D01_1_Start_na_VrhnikiŽe dobrih deset let je od tega, ko sem šel stavit, da se bom z Vrhnike zapeljal s kolesom do Rima. Po dobrih 30-tih letih sem si kupil novo kolo, cenejši češki Lumberjack, malo potreniral okrog Vrhnike in se leto kasneje (2003) s prijateljem, soimenjakom, zapeljal do Rima.

dva Milana pred Tomaž barom (2009)

Na Hrušico sem že pešačil, od Ogleja do Chioggie sem že bolj malo sedel, od tam naprej pa je šlo, kot da bi se rodil s kolesom. Ker sem z Arkolonavti v naslednjih desetih letih prekolesaril celo Evropo, sem se odločil, da mojo prvo (zgodovinsko) kolesarko turo ponovim še peš. Skoraj zagotovo se mi bo na vandranju pridružil še kakšen (največ pa šest).D01_2_Štampetov most

po stari furmanski poti

Do Ravene bomo pešačili po najini stari kolesarski poti, tam pa se odcepimo od kolesarske, ki je peljala mimo Riminija, San Marina, Urbina, Gubbia, Assisija in Narnija, in pešačimo proti Rimu po stari vii Flaminia mimo Perugie, Todija in Ort. Vse od Vrhnike do Rima se bomo bolj ali manj držali stare romarske vie Romea, ki je v srednjem veku romarje vodila od Baltika do Ogleja (tudi Jantarjeva pot – ta del smo leta 2009 v celoti prekolesarili (1.850 km)) in naprej proti Rimu in Brindisiju (Jeruzalem).

Continue reading


Cam14_00_Trasa

Romarska pot sv. Jakoba ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do svetišča svetega Jakoba (Santiago) v Composteli. Nahaja v Galiciji na severozahodu Španije in je v srednjem veku, poleg Rima in Jeruzalema, največje krščansko romarsko svetišče. Pastir iz Galicije naj bi leta 813 opazil zvezdo, ki je sije samo na neko polje. Po ukazu škofa Teodomira raziščejo ta kraj odkrijejo marmornata grobnica z napisom, ki razodeva, da gre za posmrtne ostanke Jakoba, sina Zebedeja in Salome, po najdišču pa se kraj imenuje Compostela, iz latinskega campus stellae (zvezdino polje) ali campus tellure (polje z grobiščem).

(DOPOLNJENO 10. 7. 2014) Continue reading


D06_00_Trasa

Šesti kolesarski dan (70 km, 1.100 v.m.). Od hotela se zapeljemo proti Gravini di Puglia (vse morebitne bližnjice se končajo sredi polja), se spustimo do reke, jo prečimo in kar takoj zapeljemo v kratek in strm klanec, ki nas pripelje v občinski park Bosco Difesa Grande, nekdaj središče protiletalske in raketne obrambe uperjene proti bivši Jugi in Rusiji, kjer si ogledamo ostanke izstrelnih ramp.

D06_49_Serra_delCorvo_GPappagallo_PanoPo makadamu se mimo vasice S. Maria d’Irsi spustimo v dolino potoka Basantella, prečkamo traso frankovske poti Rim–Brindisi (2012), kolesarimo ob njej slab kilo-meter, nato pa ponovno zakolesarimo v malo daljši klanec (14 km, 400 v.m.) proti Irsini (548 m n.m.), kjer bomo kar pošteno zajeli sapo in se (skoraj na polovici poti) odpočili pri kakšnih testeninah ali na čičeriko z gobami cardoncelli.

Kolesarimo mimo številnih utrjenih kmeti (masseria) in ovčjih ograd (jazzo).

Iz Irsine se na hitro spustimo do naše frankovske trase, jo prečimo, do jezera D06_51_Jazzo_LaCativa_AntonyPa_PanoVranjega branika, umetnega jezera na potoku Basantello, nas čaka manjši prelaz (90 v.m.), do Gravine di Pugliapa še dva (190 in 130 v.m.). Tokrat se v mestu ustavimo in ogledamo. Continue reading


01_Caprollo_MartinaFranca

Kolesarjenje pobere veliko energije, zato smo pravočasno organizirali jedilnike za cel teden. Prvi dan si bomo tako, za začetek, privoščili njihovo tipično suho salamo capocollo, solato caprese (paradižnik, sir, bazilika, oljčno olje), burratino (vrsta mocarele) in ocvrto zelenjavo, za toplo predjed ušeska (tipične apulijske testenine) z repinimi vršički (orecchiette con cime di rape), za glavno jed vratovino z rukolo in trdim sirom ter prilogo, za konec pa se bomo še posladkali z eno od krajevnih sladic.

capocollo

Continue reading


D05_00_Gravina_Matera_GravinaPeti kolesarski dan (91 km, 1,100 v.m.). Proti Materi (del poti kolesarimo po Bazilikati, Matera pa je drugo najpomembnejše mesto te italijanske dežele), glavnemu cilju petega kolesarskega dne, kolesarimo večinoma po stranskih poteh. Osnovna različica je najdaljša, z nekaj skrajšavami pa si lahko etapo skrajšamo za slabih 30 km. Matera je precej prometna, a si bomo vseeno ogledali glavne značilnosti. Malo s kolesom, malo pa peš, si bomo ogledali tudi znamenito Mesto v skalah, oziroma Kamenje (I Sassi), naselje v kamen vklesanih hiš in cerkev, od leta 1993 pod Unescovo zaščito.

D05_05_Jezero_svJulijana_SLovecchio_Panoramio

Po ogledu se spustimo v Park Materanskega Krasa, oziroma do Arheološkega parka skalnih cerkev, si z vrha ogledali sotesko (gravina), se zapeljali do Parka menihov, se obrnili proti reki Bradano, kolesarili po južni strani umetnega jezera sv. Julijana, se čez Piccianski gozd (na vrhu si ogledamo romarsko svetišče Madone iz Picciana (legenda pravi, da se tu Madona prikaže pastirjem na hrastovi veji) – Continue reading


OLYMPUS DIGITAL CAMERAČetrti kolesarski dan (93 km, 510 v.m.). Zjutraj, po zajtrku, naložimo prtljago v avtomobile, zadolženi za prevoz se po najkrajši poti (Goia in Colle, Santeramo di Colle) odpeljejo do hotela (La Camera Ducale) v bližini Gravine in Puglia (in nam s kolesi pridejo nasproti), drugi pa do Apulijske Gravine kolesarimo po stranskih poteh. Kaj prav zanimivih krajev ob poti ni, večja zanimivost je le stara Apijeva cesta, ki iz Rima vodi do Brindisija.

OLYMPUS DIGITAL CAMERAGre za najstarejšo rimsko konzularno cesto (sprva so jo potegnili do Capue v bližini Neaplja, kraju, poznanem po Spartakovemu uporu), v srednjem veku pa so po njej hodili romarji na poti v Jeruzalem. Za ogled bo zanimiva Altamura z nekaj desetimi cerkvami, med najzanimivejšimi je seveda mogočna mestna stolnica sv. Marije vnebovzete in Gravina in Puglia (tudi tu je bazilika posvečena sv. Mariji vnebovzeti, cerkev sv. Lucije, cerkev sv. Marije zvezde, rimski most, arheološko najdišče pri Botromagnu, Frederikov grad). Če bomo uspešno vrteli pedala, bomo naredili še krajši ovinek do Mottole. V Gravini bomo prenočevali trikrat. Continue reading


Tretji kolesarski dan (86 km, 600 v.m.). Začnemo pred hotelom Diffuso Rococo’. Po krajevnih cestah kolesarimo do Ostunija, ki velja za enega najlepših in tudi najbolj prijetnih mest Apulije. Ogledali si bomo središče z nenavadno arhitekturo snežno belih hiš, mestni trg, stolnico, cerkev sv. Marije Magdalene z barvito kupolo, samostan karmeličank s cerkvijo sv. Vita mučenca in cerkve sv. Jakoba iz Compostele, nadaljevali po malo prometnih poteh mimo Carovigna (mimo mogočnega gradu Dentice di Frasso) do San Vita dei Normanni, kjer si bomo ogledali staro mestno jedro, še en grad Dentice di Frasso in mestni park.

D03_04_StoletneOljke_Zap_wikiMimo Sv. Mihaela Salentinskega in cerkve sv. Marije v jami (morda uspemo nedaleč najti tudi gomilo (specchia) Miano) prikolesarimo v Mesapsko CeljeCeglie Messapica. Po ogledu prekolesarimo še nekaj kilometrov nazaj do hotela.

Če bo komu trasa predolga, se za avtomobili zapelje do Sierre (Pescarosa) ter tam začne in konča kolesarski krog (65 km). Continue reading


Drugi kolesarski dan (75 km, 770 v.m.). Tudi Locorotondo (Okroglo mesto) je poznan predvsem po trulih, vredna ogleda pa je tudi baročna cerkev sv. Jurija mučenika in poizkusiti (sicer bo še malo zgodaj) krajevno vino Locorotondo D.O.C. Do Selve di Fasano (kjer si lahko ogledamo celo minaret (1918)) kolesarimo pretežno po valoviti planoti (okrog 350 m n.m.), pri gozdu (Selvi) pa se mimo živalskega vrta (safarija) in Fasana na hitro spustimo na nadmorsko višino nič. Srednji del etape je povsem raven, kolesarimo pa mimo znamenitega svetišča Seppannibale (XI. stol.), arheološkega območja Egnazia in ribiškega naselja Savelletrija do letoviškega kraja Torre Cane, poznanega po čudovitih belih plažah. Tu napravimo malo daljši odmor in si morda v eni od številnih restavracij privoščimo špagete z morskimi ježki ali hobotnico na žaru ali pa samo namočimo noge v morju. Po kosilu se odpeljemo do Montalbana (malo pred naseljem si ogledamo dolmen, grobnico v obliki velike kamnite mize iz III.–II. tisočletja pr. n. št.)), tu pa se začnemo dvigovati nazaj n osnovno raven kraške. Continue reading


Prvi kolesarski dan (75 km, 600 v.m.). Iz Martine France se po stranskih poteh odpeljemo do mesta Noci, kjer si med drugim ogledamo gotsko cerkev Marijinega rojstva, in Puttignana, kjer si v starem mestnem jedru ogledamo cerkev sv. Petra apostola. Zapeljemo se do znamenitih jam pri Castellani Grotte, zanimivega kraškega podzemlja s številnimi dvoranami, kapniki in drugimi kraškimi pojavi, ki se ga, v dolžini kakšnega kilometra, ogledamo v slabi uri. V bližnji Castellani Grotte si gledamo tudi staro mestno jedro s cerkvijo sv. Leona Velikega in si na polovici poti pripravimo dovolj dolg postanek za kakšno krajevno dobroto in pokušino rdečega vina Castellana D.O.C. Tudi nazaj proti Martini Franci kolesarimo po stranskih poteh, si mimogrede ogledamo cerkev in samostan sv. Marije iz Vetrana pod Castellano Grotte, podrobneje pa Alberobello, mesto trulov, okroglih bivališč s palčkovo kapo, vpisanih v Unescovo svetovno dediščino. Za ogled in postanek si lahko vzamemo dovolj časa, saj je do cilja še slabih 15 kilometrov Continue reading


D00_15_Vall_dItria_MartinaFranca_saulleamenia_Panoramio

V kolesarskem tednu po Apuliji in Bazilikati (17.–24. 5. 2014) bo izhodišče štirih etap v baročno-rokokojski Martini Franci (prvotno smo sicer načrtovali nastanitev v Alberobellu, a so nam, po štirih mesecih rezerviranega hotela, preklicali rezervacijo (!) – razlog, da je v mestu en velik dogodek in da nimajo ljudi (so pa po novem v tem B&B (Charming Trulli) vsaj 2x višje cene kot pred tremi meseci v istem terminu), treh pa v Gravina in Puglia, zato, za začetek, nekaj več o obeh mestih.

 MARTINA FRANCA

(tudi samo Martina, Martène po krajevnem narečju, mesto in občina v pokrajini Taranto, 49.779 preb. na 295 km²). Prvi prebivalci tega območja se naselijo v bližini Monte Fellone, v jami Monte Fellone (v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odkrijejo odlomke keramike iz mlajše kamene dobe (v tem času naj bi že vzgajali konje) in dokaze prisotnosti človeka do IV. st. n. št.). Continue reading