Trasa: Urbino – Fabriano (82 km, 1.570 v.m.)

Razgibana etapa, položni klanci so razpoteg-njeni po vsej trasi.

Ko zapustimo vrvež Urbina, kolesarimo po planoti, sprva med polji, nato po gozdu, potem pa se spustimo dobrih petsto metrov nižje v dolino Metauro in Frossombrone (9.500 preb., 118 m n.m.), nekdanjo rimsko kolonijo Forum Sempronii. V mestu je kar nekaj zanimivosti, utrdba Mala-testov (XIII.– XV. stol.), Corte Alta (XIII. stol.) in Corte Bassa (XVI. stol.), sedeža urbinskih vojvod, Mestna hiša (XVI. stol.), Škofijska palača (1479), neoklasična stolnica (1772-1784), cerkve sv. Avguština (XIV. stol.) s platni Federica Zuccarija, sv. Filipa (1606-1613), sv. Frančiška (XVIII. stol.) ter sv. Janeza Krstnika in Floriana (XVI. stol.),

Corte Aloi, Frossombrone (Paolo Monti)

Dobrih dvajset kilometrov kolesarimo po neposeljeni pokrajini med polji in pašniki do naslednjega mesta Pergole (6.800 preb., 265 m n.m.) ob reki Cinisco, kjer si lahko ob mestni hiši ogledamo še vsaj pet cerkev, med katerimi sta zanimivejši cerkev sv. Treh kraljev in sv. Marije od Tinte, ostanke utrdbe in samostan s stolnico sv. Andreja, kjer si bomo na parkirišču desno od samostana po prevoženih 49 kilometrih z dobrotah iz kombija – lahko tudi pašto iz bližnje Trattorie c’e p@sta per te – privoščili opoldanski odmor.

Druga, krajša polovica etape, je manj razgibana in malo bolj poseljena, vseeno pa je do cilje v Fabrianu le eno večje mesto – Sassoferrato (7.200 preb., 386 m n.m.), vpisano na seznam najlepših italijanskih mest. Kolesaril bomo čez stari del mesta in mimo benediktinskega samostana sv. Srca in samostana sv. Marije Miru (1512) in pridelali sto višinskih metrov in nekaj kilometrov.

Sassoferato (Italyreview)

Kot se za eno lepših italijanskih mest spodobi, ima polno zanimivosti, poleg omenjenih dveh samostanov še kolegijska cerkev sv. Petra (1245–1275), cerkev sv. Frančiška (1240), samostan klaris s cerkvijo sv. Klare, samostan sv. Križa (XIV. stol.). odkrijemo sledi vitezov templarjev, poleg številnih cerkev in samos-tanov pa tudi palače kot Mestna hiša, palača Oliva (XV. stol.), palača Montanarov (1245) in Albornozova vojaška utrdba (XIV. stol.).

Arkade sv. Frančiška, Fabriano (italymagazine,com)

(Stolnica sv. Venancija, Fabriano (wikipedia)

Do hotela imamo še petnajst kilometrov med travniki in njivami in 300 metrov vzpona. Cilj je Fabriano (31.000 preb., 325 m n.m.) in Hotel B&B Janus blizu centra. Proti večeru se podamo v center mesta in

a) po ogledu glavnih sakralnih zgradb (stolnica sv. Venancija, samostan sv. Margerete, samostan sv. Benedikta, svetišče sv. Srca Jezusovega, samostan in cerkev sv. Blaža in sv. Romualda, samostan in cerkev sv. Jerneja in Romualda, benediktinski samostan sv. Luka, cerkvica sv. Onufrija s svetimi stopnicami, cerkev sv. Dominika, cerkev sv. Katarine Sienska (z urnim stolpom), cerkev sv. Nikolaja in cerkev sv. Avguština – samo v centru mesta),

Palača podestata z vodnjakom Sturinalto wikipedia)

b) in kakšne posvetne (Palača podestata (1255), Mestna hiša (1350), pinakoteka Bruno Malajoli, Vasarijev portico (1316), arkade sv. Frančiška (1450), vodnjak Sturinalto (1285),

c) poiščemo kakšno krajevno dobroto, morda že kar v hotelski restavraciji, prav daleč stran pa nista ni niti restavraciji Užitek mesa, in Pri Razbojniku. Sicer pa je pošteno, da na vsako cerkev prideta po dve restavraciji, v povprečju pa vse od možnih pet ocenjene med 4.3 in 4.7.