Trasa: Fabriano-Corridonia (88 km, 1.680 v.m.) (var: 71 km, 590 V.M.)

Razgibana gorska etapa z enim bolj špičastim vrhom (683 m n.m.) in 450 metrskim vzponom v utrjeno vasico Castelletta (37 preb., 606 m n.m.; utrdba Castelletta, grad Rovellone, župna cerkev sv. Marije nad Minervo, (XV. stol.), cerkev sv. Marije del Piano, puščavni-ško zatočišče Grottafucile). Tu se najprej malo spustimo, nato pa vseskozi kolesarimo pod obronki tisoč in več metrov visokih gora na višini med 450 in 550 metrih do Cingolija (10.500 preb., 631 m n.m.), ki mu pravijo tudi Balkon Mark. Seveda se bomo zapeljali do razgledne točke, si ogledali (oziroma kolesarili mimo) cerkev sv. Marije vnebovzete in si po dobri polovici poti naredili odmor za opoldansko malico. Z vrha se na dvajsetih kilometrih spustimo za petsto metrov, pred Macerato pa nas čaka še en dvestometrski vzpon v staro mestno jedro.

Macerata, staro mestno jedro (italia.it)

Macerata (41.600 preb., 315 m n.m.). Zgodovinsko mestno jedro je na hribu med rekama Chienti in Potenza. Najprej je to picensko mesto Ricina (Helvia Recina), nato pa po romanizaciji Recina in Helvia Recina. Po uničenju Helvia Recina s strani barbarov, se prebivalci zatečejo v hribe in sčasoma začno obnavljati mesto, najprej na vrhu hribov, preden se kasneje spet spustijo in razširijo. in na novo zgrajeno mesto imenujejo Macerata. Avgusta 1138 postane občina.

Corridoria, vrata sv, Petra (wikipedia)

Časa bo dovolj, zato se s kolesi zapeljemo v staro mestno jedro in si morebiti ogledamo številne cerkve (neoklasicistično stolnico (1771-1790) z gotskim zvonikom (XV. stol.), baročno cerkev sv. Filipa Nerija (1611), neoklasično cerkev sv. Jurija, cerkev sv, Pavla, stolnica sv. Janeza, renesančna cerkev sv. Štefana), mestni stolp, dele obzidja in vrat iz obzidja, mestno hišo, palače… 

Do hotela v predmestju Corridonie se spustimo mimo ostankov rimskega obzidja za višino vzpona v Macerato. Corridonia (15.500 preb., 261 m n.m.) je kar zanimivo mesto (no ja, le staro mestno jedro s cerkvijo sv, Frančiška, cerkev sv. Petra in sv. Pavla, cerkev sv. Križa, samostanom Klaris, mestno hišo), nekaj si ga bomo ogledali peš ob iskanju primerne restavracije (od hotela v predmestju oziroma v industrijski coni do centra je štiri kilometra in bomo verjetno prej omagali), nekaj pa naslednje jutro s kolesom na začetku nove etape proti Ascoliju Piceno.

Ciauscolo, Macerata (Amazon,it)

Spimo v hotelu Grassetti pod mestom. Hotel ima lastno restavracijo, v bližini pa jih je še vsaj pet (glede na to, da gre za industrijsko cono, so lahko nekatere zvečer že zaprte). Zanimivo delujejo že bližnje Ošterija ob reki, Roadhouse ali Da Genna.

Tipične jedi v pokrajini Macerata so: testenine vincigrassia, pravokotne testenine v bešamelu iz drobovja, možganov, mletega mesa, gob in kozarca vina, Ciauscolo, vrsta klobase iz svinjine, ki je trikrat zmleta in začinjena s soljo, poprom in česnom, krajevni sir Pecorino, Cotechino velika italijanska svinjska klobasa, ki zahteva počasno kuhanje; navadno se na majhnem ognju duši več ur…. Nekaj od tega bomo  zagotovo našli.