Nuoro–Desulo (Da Lisa, Perla, Anna, 72 km, 1.632 vm)

Hecno. ni hudih klancev, pa se vseeno povzpnemo na 1.240 metrov visok prelaz pod goro Bruncu Cerbadabas (1.353 m n.m.) malo pred današnjim ciljem, skupaj pa se nam bo na 72 kilometrih nabralo za 1.632 višinskih metrov in bo etapa z največ višinskimi metri. Desulo (2.300 preb., 886 m n.m.) je manjši kraj in nima odprtega hotela na spletu, tako da se bomo malo razpršili po B&B-jih, se bomo pa lahko zvečer družili v eni od redkih gostilen. Tudi ta dan kolesarimo po divjini (pravijo, da po gozdovih lomastijo divji prašič, muflon, sardinijski zajec (ta skače, ne lomasti), lisica in jelen, nad glavami pa nam bodo morda frčali sokol selec, kraljevski orel, beloglavi jastreb ali kanja.

Fonni (italia.it/it/sardegna)

Med potjo bomo kolesarili skozi (edine) kraje Oliena* (ne prav blizu leži vas, znana kot Sa sedda de sos carros, ki izvira iz nuraškega obdobja in je znana po svojem svetem izviru s skulpturami ovnov in okroglim kamnitim bazenom), Orgosolo*, Fonni, najvišje ležeče mesto na Sardiniji in končali v Desulu*.

Sa sedda de sos carros, Oliena (distrettoculturaledelnuorese.it)

 TIPIČNE RESTAVRACIJE

V Desulu so večinoma bari, restavracij, ne ravno z krajevno značilnimi jedmi, pa dovolj za potešitev lakote – restavracija picerija Gennargentu, picerija in sendvičarna pri Silviji, restavracija bar La (Nuova) Locanda (cenejša, a nič izvirnega), Pescheria Gastronomia Il Delfino (najbolje ocenjena), picerija S’Abile in pekarna Floris s tradicionalnim desulskim kruhom. 

Iz Desula je tudi tradicionalna sušena klobasa iz visokokakovostne svinjine, ki združuje puste in mastne kose mesa, začinjene s soljo, črnim poprom in pogosto semeni divjega komarčka, ki odraža naravne okuse regije. Priprava vključuje grobo mletje mesa, mešanje z začimbami in polnjenje v naravna čreva, ki so povezana v majhne členke.

KRAJEVNE DOBROTE

Mondrolisai, Desulo (www.on-wine.com)

Desulo ponuja rustikalno, tradicionalno kuhinjo, ki pogosto vključuje krajevno svinjino, ovčji sir in domače testenine, kot so chjusoni (kot so njoki (malloreddus)). Ključni, pristni recepti vključujejo sardinski riž s svinjino, limono in žafranom ter ragu z divjim prašičem ali svinjino, postrežen z doma narejenimi testeninami.

• Sardinski riž s svinjino in limono: kremasta riževa jed iz narezanega svinjskega vratu/zadnjega dela, čebule, korenja, rožmarina, lokalnega belega vina, ustekleničenih paradižnikov in naribanega staranega pecorina.
• Chjusoni (Malloreddus) s svinjskim ragujem: ročno narejene testenine iz zdroba (pogosto valjane po teksturirani površini), postrežene z omako iz svinjine ali divjega prašiča, zelene, čebule in korenja.
• Testenine s panceto in pecorinom: klasična, preprosta priprava, ki vključuje česen, paradižnikovo mezgo, rdeče vino in v nekaterih različicah bottargo (ribje ikre).

Pistoccheddus de cappa (lisaincucina.altervista.org)

Kot krajevne dobrote v širši okolici (večinoma so iz bližnje Oliene) nudijo otoški ovčji sir (pecorino), kremni sir Sa Vrughe, klobase, šunko, slanino tammati ‘hin vrughe salìa (s paradižnikom in slanim sirom), številne testenine – angelottos (polnjeni ravioli), ma’harrones de bocciu (gnoki), maharrones de busa (kratke testenine) in celo vrsto sladic – sevadas (tradicionalno sardinsko jed, narejeno iz zdroba, sira in medu. Glavne sestavine so zelo preproste: zdrob, svež kisli sir, naribana limonina lupinica in med); ‘hasadinas (velikonočni kolač), marigosos (tradicionalne sardinske meringe iz stepenih beljakov, sladkorja, praženih mandljev in limonine lupinice z mehkim žvečljivim jedrom v kontrastu s hrustljavo zunanjostjo, amarettos, guelfos (tipična sardinska praznična sladica, majhne kroglice mandljeve paste, običajno zavite kot bonboni v barvni svileni papir), hidongiadu, pistoccos ‘hin sa cappa (tradicionalni sladki piškoti, popolni s kavo in so stalnica v krajevnih slaščičarnah), aranciada, ori’heddos, meli’heddas…

Za spremljavo si bomo privoščili pravo vino tega malega, 1.200 ha velikega vinskega okoliša, rdeče in rosé vino Mandrolisai DOC iz hribovitih območij osrednje Sardinije. Vina temeljijo na treh glavnih sardinskih sortah grozdja, Cannonau, Monica  in najpomembnejša Bovale, avtohtona sorta grozdja, podobna Bobalu, ki je na Sardinijo prispela iz Španije v srednjem veku.