DESULO – ARITZO – GERGEI – TUILI (BISUS DE JARA, 84 KM. 1.203 V.M.)

Četrti dan se  več spuščamo kot kolesarimo v klanec, a se nam bo vseeno nabralo za 1.203 v.m. Če me Google ne heca preveč, bomo večino časa kolesarili po gozdu. Med potjo bomo lahko kolesarili skozi manjša mesta kot so Belvi (607 preb., 787 m n.m.), Aritzo (1.300 preb., 796 m n.m.; majhna cerkev sv. Antona Padovanskega iz XV. stol. na podeželju, v vasi pa hiše s kamnitimi fasadami in lesenimi ali kovanimi balkoni, tlakovane ulice, v središču pa župnijska cerkev sv. nadangela Mihaela (1000, obnovljena leta 1917, pri tem so gotsko-aragonski deli (XIV.–XV. stol.) ostali nedotaknjeni), Gadoni (), Isilio (2.902 preb., 523 m n.m.; Nuraghe Is Paras), Gergei (1.400 preb., 375 m n.m.; znano kot »mesto z dobrim oljčnim oljem«, ki ga pridelujejo iz avtohtone sorte mallocria in je prejelo številna priznanja, zaradi česar je skupaj z 250 drugimi italijanskimi mesti član državnega združenja Mest olja. Mesto je znano tudi po živih jaslicah, majhni poznogotski cerkvi sv. Vita mučenca iz XVI. stol. sredi mesta (rozeta nad glavnimi vrati) in svetišče sv. Greca (1328) in Barumini* (1.200 preb., 202 m n.m. (glej >>>), pa tufi ciljni Tuili* ni ravno velemesto (1,000 preb., 208 m n.m.; majhno zgodovinsko mesto v južni pokrajini Sardinija ob vznožju planote Giara. Med glavnimi znamenitos-tmi mesta, znanega po naravnih lepotah in sardinski kulturi, so Parco della Giara (dom divjih konj), Villa Asquer, park Sardegna v Miniaturi in zgodovinske cerkve, kot je sv. Peter apostol (XV. stol.). Vas ponuja miren in pristen vpogled v sardinsko zgodovino in se zaradi svoje lokacije pogosto uporablja kot izhodišče za raziskovanje okoliške pokrajine Marmilla).

Aritzo (italia.it)

Sladice z Ranča (restaurantguru.com)

TIPIČNE RESTAVRACIJE

V Tuiliju imajo le nekaj dnevnih barov in resta-vracij, stricu Googlu se jih je tudi nekaj skrilo, so pa vsaj na spletu restavracije zelo skrivnost-ne (npr. dobiti menu, telefonsko ali e-mail…):

Jara Green Life, Cabras Enrico, Domu Cancedda Home Restaurant (ponuja izjemno kulinarično izkušnjo, ki presega zgolj obroke. Tukaj so gostje vabljeni, da delijo ne le hrano, temveč tudi zgodbe in toplino z ljubeznivima gostite-ljema, Manuelo in Giuseppejem. Od trenutka, ko stopite v njun čudovito prenovljen dom, vas obda čarobno vzdušje, ki daje občutek, kot da bi stopili v pravljico), Al Ranch Baradilli (petdeset vrst pic, sladice, tudi jagnječja taljata in konjski biftek) in Bar Ristorane Parco Sardegna in Miniatura (2,7 km. odprto do 19.00). Jaz bi stavil na Cabras Enrica ali Al Ranch Baradilli.

KRAJEVNE DOBROTE

Panada (sardegnacountry.eu)

Zaenkrat nisem našel izrazito krajevnih jedi, zato sem jih poiskal v pokrajini Medio Campidano, kamor sodi Tuili. Hrana se tu osredotoča na pristno sardinsko, pastoralno kuhinjo, s pečenim mesom, kot sta porceddu (še mlečni odojek) in divji prašič. Pokrajina se zanaša na krajevne, preproste sestavine, vključno s stročnicami v enolončnicah (kot je panada, ena najokusnejših sardinskih jedi, pečena pita zavito v testo, podobno kruhu, polnjena z različnimi nadevi, običajno z jeguljami (danes najdemo tudi vegetarijanske različice) in je neverjetno krepka in zdrava. Običajno se postreže ob posebnih priložnostih ali festivalih), svežimi zelišči, kot sta meta in mirta, ter tradicionalnim suhim kruhom (npr. carasau). Ključne vrste mesa so odojek in divji prašič, pogosto pečena na ražnju, tradicionalne jedi pa bogate, počasi kuhane enolončnice s fižolom, zelenjavo in zgoščene s kruhom (dolgotrajen suh kruh je osnovna hrana). Jedi odražajo sardinsko zgodovino s poudarkom na preprostih, podeželskih sestavinah.