D03_3_Doberdob_Redipuglia

Takole sem se leta 2002 pri Doberdobu “kolesaril” v Rim

Že dobrih deset let je od tega, ko sem šel stavit, da se bom z Vrhnike zapeljal s kolesom do Rima. Po dobrih 30-tih letih sem si kupil novo kolo, cenejši češki Lumberjack, malo potreniral okrog Vrhnike in se leto kasneje (2003) s prijateljem, soimenjakom, zapeljal do Rima. Na Hrušico sem že pešačil, od Ogleja do Chioggie sem že bolj malo sedel, od tam naprej pa je šlo, kot da bi se rodil s kolesom. Ker sem z Arkolonavti v naslednjih desetih letih prekolesaril celo Evropo, sem se odločil, da mojo prvo (zgodovinsko) kolesarko turo ponovim še peš. Skoraj zagotovo se mi bo na vandranju pridružil še kakšen (največ pa šest).

Do Ravene bomo pešačili po najini stari kolesarski poti, tam pa se odcepimo od kolesarske, ki je peljala mimo Riminija, San Marina, Urbina, Gubbia, Assisija in Narnija, in pešačimo proti Rimu po stari vii Flaminia mimo Perugie, Todija in Ort. Vse od Vrhnike do Rima se bomo bolj ali manj držali stare romarske vie Romea, ki je v srednjem veku romarje vodila od Baltika do Ogleja (tudi Jantarjeva pot – ta del smo leta 2009 v celoti prekolesarili (1.850 km)) in naprej proti Rimu in Brindisiju (Jeruzalem). Continue reading


TraseZaradi precejšnjega povpraševanja in zanimanja za Toskano, tudi za drugo leto pripravljam enotedensko potepanje po gričevnati pokrajini južno od Firenc. V šestih etapah, dolgih med 60 in 75 kilometrov, si bomo ogledali Volterro, San Gimignano, Monteriggioni, Castellino in Chianti, Certaldo, Castelfiorentino, San Casciano in Greve in Chianti, za posladek pa še Firence in kolesarjenje ob reki Arno. Pokrajina je že tipično toskanska, hribovje z mogočnimi kmetijami na vrhu, trte znamenitega kjantija, ciprese,… Dodajam krajše opise najzani-mivejših krajev.

Continue reading


Pa smo končno pregarali celotno Jakobovo pot. Arkolonavti smo tisti pravi del camina prekolesarili lani (2013) in camino preimenovali v kolo-mino, seveda v skladu z našim imenom Ar-kolo-navti. Pot smo začeli v Lurdu, v Jaco pa smo kolesarili čez skoraj 200 metrov višji prelaz Pourtalet (1794 m n. m.). Cam14_00_Trasa

Končni cilj je bila nekdaj najbolj zahodna znana točka stare celine, Konec Sveta ali Cabo Finisterre, kjer smo, po dobrih 1000 kilometrih prevožene poti, po vseh predpisih zažgali prešvicane nogavice in raztrgane čevlje.  Continue reading


Marsikdo je za otok že slišal (ni ne Cusak in ne Sušak), veliko vas je bilo že tam, se pa spodobi, da po treh desetletjih, kar hodim tja na dopust, zberem o otoku nekaj informacij (viri z linki so dodani na koncu besedila) in jih tudi objavim.

Susak_01_PanoramaSusak je otok v zahodnem nizu Kvarnerskih otokov, zahodno od otoka Lošinja na severu Jadrana. Obsega 3,75 km², v dolžino meri 3,5 km, v širino pa do 1,5 km. Z malce domišljije lahko rečemo, da spominja na zajca, z eno taco pri rtu Arat, repkom med zalivoma Suzanski in Abis, ter malo krajšima ušesoma na severozahodu med zalivoma Porat in Baldarka. Otok je razmeroma nizek, saj najvišji vrh Garba doseže 98 metrov višine, na najvišji točki pa stoji tudi svetilnik–daljinar z dometom 19 navtičnih milj. Na Garbi je stalo prazgodovinsko gradišče, pozneje je pomembno opazovališče, svetilnik pa je konec XIX. in v začetku XX. stol. tudi turistična razgledna točka (ampak karte si moral kupiti že v luški kapetaniji v Malem Lošinju!) Continue reading