Trasa: Corridonia – Ascoli Piceno (76 km, 1.488 v.m.)

Po treh dneh hribov, bi jih četrti dan že pogre-šali, pa sem jih “zrihtal” še malo več, skoraj 1.800 metrov na 85-tih kilometrih. Le s štirimi bolj položnimi klanci in s 733 metri visokim prelazom, kot najvišjo točko cele kolesarske avanture, bo to naša tako rekoč kraljevska etapa.

Sprva kolesarimo v blag klanec, saj se na dvajsetih kilometrih povzpnemo za tristo metrov. Morda se za hip zaustavimo pri koncentracijskem kampu Sforzacosta (ne samo) za Žide pri opatiji Fiastra ali starorimskih ostankih malo naprej v kraju Urbisaglia (rimsko kolonija Urbs Salvia – amfiteater, gledališče, akvadukt, obzidje), v mestu z 2,500 preb. je zanimiva še utrdba (1507), ostanki srednje-veškega obzidja in dveh vrat (Piave, Trenta) iz obzidja in cerkev sv. Lovrenca. Od tu je cesta gor/dol vse do najvišjega prelaza na 786 metrih nad morjem pod goro Ascensione (1103 m n.m.) osemnajst kilometrov pred ciljem. Od tu gre samo dol, dol in dol. vse do našega hotela Pennile v Ascoliju Picenu. Ob poti je nekaj manjših krajev in cerkev, o bifejih pa nisem prepričan.

Ljudski trga, Ascoli Piceno (wikipedija)

Ascoli Piceno (latinsko Asculum) je mesto in občina v italijanski deželi Marka. Je prestolnica  istoimenske pokrajine, po podatkih iz leta 2020 pa v njem živi 46.846 prebivalcev, širše mestno območje pa 93.000.

Ascoli ustanovijo Piceni nekaj stoletij pred ustanovitvijo Rima na pomembni Via Salaria (solni cesti), ki je povezovala Lacij z območji proizvodnje soli na jadranski obali. Leta 268 pred našim štetjem je postalo civitas foederata, ‘federativno’ mesto z nominalno neodvisnostjo od Rima. Leta 91 pr. n. št. se skupaj z drugimi mesti v osrednji Italiji upre Rimu, leta 89 pr. n. št. pa ga ponovno osvoji in uniči Pompej A v bitki pri Askulu. Prebivalci po vojni pridobijo rimsko državljanstvo.

Rimska vrata Gemina, Ascoli Piceno (wikipedija)

V srednjem veku Ascoli opustošijo Ostrogoti in nato leta 578 Langobardi kralja Faroalda I.. Po skoraj dveh stoletjih kot del langobardske Vojvodine Spoleto (593–789) Ascolu vladajo Franki prek svojih vikarjev, a nazadnje vpliv in oblast nad mestom pridobijo škofje.

Leta 1189 je ustanovljena svobodna republiška občina, vendar notranji spori dramatično pripeljejo do propada državljanskih vrednot in svobode ter do nesrečnih podvigov proti sosednjim sovražnikom. Ta nestabilna situacija odprle pot tujim diktaturam, kot Galeottu I. Malatesta (XIV. stol.) in Francescu Sforza. Sforza je odstavljen leta 1482, vendar se je Ascoli ponovno prisiljen podrediti papeški vrhovni oblast.

O zanimivostih – obzidju, vratih, rimskem mostu, palačah in cerkvah pa več (kot besedilo zgoraj) na wikipediji. 

Za večerjo si bomo, če ne drugega, privoščili znamenite ascolanske olive, vendar nam bo po vseh klancih prijalo kaj bolj nasitnega in tega tu ne manjka.

Cacciannanze je tipična focaccia iz Ascolija. Ime sestavljati besedi Caccia in Innanzi, ker so focaccio pekli pred peko kruha in po njej so ugotavljali, kdaj je pečica vroča. Ko so fokačo vzeli iz peči, so odstranili vso žerjavico, očistili peč s krpo in dali vanjo kruh. Začinjena je z ekstra deviškim oljčnim oljem, česnom, grobo soljo in rožmarinom. Popolna je s pršutom ali z mortadelo!

Ascolanske timbale so podobne lazanji, vendar z dodatkom mocarele in raguja samo iz govejega mesa. Je jed najbolj slovesnih praznikov, kot sta božič in Sant’Emidio.

Coratella, Ascoli Piceno (lamagaincucina.com)

Tipične mesne jedi na osnovi drobovine so jagnječja coratella (pripravljena z jetri, pljuči, srcem in drugo drobovino, dodana jajcem in postrežena kot predjed), telečja drobovina, paljata, vampi (pogosto postreženi z omako), fižol s svinjsko kožo (kuhan z omako in s koščki šunke) in jetra.

Sušeno meso vključuje ciauscolo in tradicionalne salame, vratovina, šunke in klobase (vključno z jetrnimi klobasami). Tradicionalna jed je meso (večinoma piščanec, zajec in jagnjetina), razkosano in popečeno v ponvi, imenovano Ngip ‘ngiap (npr. pùllë ‘ngip ‘ngiap). Druge jedi so pečeno meso (pëluóttë), črni puding, slanina (‘rassëmmàgrë), golobi (na ražnju ali polnjeni), drozgi in polži (li ciammarìchë). Razširjena po vsem osrednjem delu osrednje Italije, porchetta ne manjka niti v Ascoliju.

Hotel nima restavracije, sta pa v bližini dve, Mister OK (150 m) in (600 m), verjetno pa se bomo raje na 0kulinarićno ekskurzijo sprehodili v staro mestno jedro  – recimo v ošterijo Črna ovca, Antično ascolansko ošterijo ali v Srednjeveško lokando. (žal v lokandi ne bomo v torek ampak v četrtek), vse na Korzu Viktorja Emanuela v bližini mestne stolne cerkve sv. Emidija. Vreči uč na cenik pred vrati ne bo odvreč.