Cagliari – GATTURI MANNU – Saint’Antioco (I COLORI, 95 km, 573 v.m.)

župnijska cerkev sv. Petra, Assemini (en.wikipedia.org)

Današnja etapa bo malo daljša, ima pa le en vzpon sredi trase čez 473 metrov visok prelaz S’Arcu de su Schisòrgiu. Del poti (10 km) se vrnemo po etapi prejšnjega dne, kolesarimo okrog lagune Santa Gilla in kmalu zavijemo na manj prometne ceste. Ob koncu lagune nas pričaka edini veči kraj ob poti, Assemini* (25.600 preb.) z nekaj zanimivimi cerkvami (sv. Petra, sv. Janeza, sv. Andreja) in bogato zgodovino iz prednuraškega in nuraškega obdobja. Od tam pa zapeljemo proti gričevnatemu območju relativno malo znanega juga Sardinije. Na 47-tem kilometru se lahko zapodimo do kašen kilometer oddaljenih nuraga in slapov. Skoraj do prelaza kolesarimo ob reki Gutturu Mannu v istoimenskem narodnem parku. Ime v kampidanskem narečju pomeni »velika soteska«. Gre za kanjon, ki ga prečka istoimenski hudournik in je prekrit z zelenjem: ena najbolj priljubljenih destinacij za ljubitelje pohodništva.

Park se razteza čez ozemlje desetih občin na jugozahodnem delu Sardinije: tri v bližini Cagliarija – Assemini, Capoterra in Uta, kjer leži oaza Monte Arcosu; še sedem na območju Basso Sulcis, kjer se nahajajo gozdovi Piscina Manna – Is Cannoneris: Domus de Maria, Pula, Santadi, Sarroch, Siliqua, Teulada in Villa San Pietro. Znotraj parka se nahaja eden največjih gozdov v Italiji, 35 tisoč neprekinjenih hektarjev neprecenljive naravne vrednosti. Znašli se bomo v gostih gozdovih hrasta črnika, zlasti med 700 in tisoč metri nadmorske višine, v najbolj oddaljenih razpokah lahko vidimo tise in bodike, v osrednjem delu pa lahko občudujemo čudovite hraste plutovce. Omamil nas bo sredozemsko grmičevje, ki napolni zrak s svojo dišavo: rožiči, jagodniki, resje, drevesasta filarela, mastiks, mirta in divje oljke. Poleg zelenih prostranstev nas lahko navdušijo še slikoviti hudourniki in izviri.

bazilika sv. Antioca mučenika (visitsantantioco.info)

Prostora za opoldanski brunch nam tokrat ne bo težko poiskati, zagotovo pa od sedemnajstega kilometra ne bo naselja vsaj 50 kilometrov, prvi iz divjine bo manjši Santadi, (3.500 preb., 135 m n.m.), ki ima seveda cerkev (sv. Nikolaja) in arheološki muzej, pa tudi slaščičarno s picerijo Tinti in bar.

Predlagam da imamo po prihodiu iz divjine malo daljši odmor, morda tudi že za prvo kapljico pristnega vina Carignana de Sulcis DOC.

Na otok se pripeljemo po ozkem traku kopnega in mimo ostankov starega rimskega mostu (Su Ponti Manu). Hotel I Colori je bolj na začetku mesta, glavne zanimivosti (starokrščanska bazilika sv. Antioca s katakombami, rimski vodnjak, akropola ter Feničanska in punska nekropola, utrdba Su Pisu) pa so bolj na severnemu delu mesta.

TIPIČNE RESTAVRACIJE

Dagnje v Del Passaggeru (tripadvisor.it/Restaurant)

Pravzaprav so vse hudo turistično lene in brez posebnih, idej vse enake. Ribe, mesto. testenine, brez krajevnih (celo zelo malo sardinijskih) posebnosti. Slike pa so lepe in zgleda okusno, cene pa so dokaj normalne:

• Il Rifugio Sant’Antioco: (menu) ima malo več krajevnih jedi (Culurigones (cmoki), Bottarga (specialiteta, sestavljena iz soljenih in posušenih ribjih iker, običajno iz sivega ciplja ali modroplavutega tuna, tudi sredozemski kaviar), Su Sartizzu (svinjska klobasa), Petz’e Cuà (konjsko meso), Petz’e Bò (goveji zrezki)) in pinse;
• Dal Passeggero: prevladujejo testenine, pice in morske jedi, imajo (so imeli (pred tremi leti) tudi fiksni meni (morski tris za predjed, za toplo predjed špagete s školjkami, za glavno jed riba na žaru ali ocvrti kalamari s kozicami in 1/4l vino, 1/2l voda, vse za 38,00€); 
• Elfs al Tamarindo: od predjedi, rib in mesa do sladic;
• La Gabbia dei Matti, restavracija in picerija: od predjedi, rib in mesa do sladic in pic na meter;
• Da Achille: (nasproti hotela) je kulinarični zaklad, ki obljublja nepozabno kulinarično izkušnjo. Restavracija, poimenovana po nadarjenem kuharju Achilleju Pinni, čudovito združuje tradicionalne sardinske okuse s sodobnimi preobrati, ki jih navdihujeta tajska in japonska kuhinja. Goste sprejme toplo in vabljivo vzdušje, kjer pozorna postrežba dopolni celotno izkušnjo; 
• Ristorante Pizzeria Il Covo: je čudovit majhen biser, ki obljublja nepozabno kulinarično izkušnjo. Ta prijetna picerija se ponaša z raznolikim menijem, polnim okusnih jedi, še posebej z velikanskimi picami, ki so impresivne tako po velikosti kot po okusu. Vzdušje je toplo in vabljivo, ki ga dopolnjuje čudovito zunanje dvorišče.

Carignano di Sulcis (wineandtravelitaly.com)

KRAJEVNE DOBROTE

Če na otoku že nisem odkril kakšne posebne specialitete, se bo dobri (običajni) hrani vseeno podalo dobro vino, recimo Carignano de Sulcis DOC, prestižno sardinsko rdeče pridelano na jugozahodu Sardinije (Sulcis, pokrajini Carbonia-Iglesias in Cagliari) iz grozdja Carignano (min. 85 %). Zanj so značilna peščena tla in morski vetrič, zato ponuja vina z notami rdečega sadja, sredozemskega grmovja, finih taninov, odlične strukture in okusa.