Trasa: 1.065 km, 7.330 v.m., 13 etap in 13 (14) nočitev (B&B)
S traso bomo povezali drugo polovico ar-kolo-navtske avanture od Londona do Vrhnike (2011) s koncem Frankov-ske poti v Brindisiju (London-Brindisi, tretji odsek Rim-Brindisi, 2012).
Glede na razpoložljive prenočitve, zanimivosti ob poti ter dolžine posa-meznih odsekov z višinskimi metri sem prišel, ko sem prečrtal številne manj primerne variante, do idejne avanture za razpravo. Ob tej trasi je nekaj več hotelov, pa ov jadranski obali so tudi nekoliko cenejši.
NA ZAČETEK POTI
Začnemo kot vedno v Miljah, predlagam da v soboto, 6.9.2025 ob 7.00 in se z dvema kombijema (odvisno od ude-ležbe) odpeljemo na start, ki bo v mestu Adria, nekdanjem obmorskem mestu poimenovano po cesarju Hadrijanu (morda sem si malo izmislil) in je po njemu (cesarju) dobilo ime Jadransko morje (Adriatico). Do tam bomo s kombijem predelali 320 km in bi morali prispeti pred 12.00. Celotno kolesarsko pot nas potem spremlja le en kombi, drugi se vrne po nas v Brindisi, ko končamo s kolesarjenjem.
Po prihodu v Adrio (predlagam, da gremo na pot okrog 7.00) se zapeljemo še nekaj naprej do Pada pri Corbolu, v največji italijanski deželi Veneto, in našo avanturo začnemo na desnem bregu reke. Prvi dan bomo le malo ogreli noge in na kolesu prevozili začetnih povsem ravninskih 56 km do zanimivega ribiškega naselja Porto Garibaldi, kjer si bomo lahko v eni od številnih restavracij privoščili morsko hrano. Jutranjo prodajo nočnega ulova si bomo ogledali naslednje jutro. Ko prečimo Po di Goro pri Arianu Ferrarese, zapeljemo v deželo Emilija-Romanja, po kateri kolesarimo do kneževine San Marino. od tam pa po deželi Marke vse do navdihujočega Ascolija Picena.
Do Riminija kolesarimo mimo Ravene (ogled) bolj ali manj ob Jadranski obali, v Riminiju pa zavijemo proti San Marinu (ogled) n vse do Ascolija Picena (ogled) kolesarimo ob vznožju Apeninov. Zanimivejša mesta na tem delu poti so še Urbino (ogled), Fossombrone in Cingoli.
Od San Marina je trasa kar razgibana, a do Ascolija Picena ne presežemo nadmorske višine 650 metrov. Najvišji vrh cele trase do Brindisija je le 769 m n.m. v Narodnem parku Gargano, če ne bomo “poravnali” ovinka). Do Barlette z grobnico slovenskih taboriščnikov in partizanov, kolesarimo ob obali Jadranskega morja mimo Pescare in čez Gargano (sveti Padre Pio, San Giovani Rotondo).
Pri Barletti zavijemo v notranjost, se skoraj “povzpnemo” na goro Serico (548 m n.m.), kolesarimo po malo razgibani planoti mimo izredno zanimivih mest (Castellana Grottte, Albrobello, Locorotondo, Cisternino, Ostuni, Carovigno – v deželi Apuliji, kamor prikolesarimo iz dežele Molise nekaj kilometrov pred malim krajem Chieuti – do tam od Ascolija Picena kolesarimo po bolj “ravninskem” delu (bolj ravno bo le, če plavamo) dežele Abruci –, smo maja 2014 ob številnih klancih in odlični hani (ježkov še ni bilo na meniju) preživeli en lep teden) in se na koncu spustimo do morja v našem cilju poti.
Italijanske dežele omenjam, če bo kdo želel pokljukati, katere od dvajsetih dežel smo oziroma bomo prekolesarili.
ETAPE Z OPISI IN PRENOČIŠČI
-
D01 PROLOG ADRIA – PORTO GARIBALDI (56 KM, 40 V.M.)
-
D02 PORTO DARIBALDI – SAN MAURO DI MARE (88 KM, 73 V. M.)
-
D03 SAN MAURO A MARE – URBINO (86 KM, 1.420 V.M.)
-
D04 URBINO – FABRIANO (82 KM, 1.560 V.M.)
-
D05 FABRIANO – BELFORTE DEL CHIENTI (79 KM, 1.400 V.M.)
-
D06 BELFORTE DEL CHIENTI – ASCOLI PICENO (89 KM, 1.870 V.M.)
-
D07 ASCOLI PICENO – MONTESILVANO (86 KM, 1.350 V.M.)
-
D08 MONTESILVANO – SAN SALVO (85 KM, 500 V.M.)
-
D09 SAN SALVO – LESINA (93 KM, 1.450V.M.)
-
D10 LESINA – MANFREDONIA (81 KM, 975 V.M.)
-
D11 MANFREDONIA – CORATO (82 KM, 250 V..M.)
-
D12 CORATO – CASTALANA GROTTE (78 km, 450 v. m.)
-
D13 CASTELANA >>> BRINDISI (88 KM, 400 V. M.)
DOMAČE JEDI IN PIJAČE PO ITALIJANSKIH DEŽELAH
Kolesarimo po petih italijanskih deželah, Benečiji, Emiliji-Romanji, Markah, Abrucih, Molisu in Apuliji, skoraj vse dežele pa so razdeljene še v pokrajine, a sem se pri hrani in pijači vseeno zadržal na deželni ravni. Tokrat bomo obdelali dežele, ki ležijo ob Jadranskem morju, pred leti, ko smo kolesarili po Frankovski poti iz Londona do Brindisija, pa smo “obdelali” tiste ob Tirenskem morju.
Na Apeninskem polotoku sta nam “ušli” Umbrija, ki edina na polotoku nima morske obale in Kalabrija na prstih škornja.
Na mapi je letošnja trasa označena z rdečo barvo, Frankovska pot iz Londona pa z modro.
Comments are closed