Po frankovski poti od prelaza Veliki Bernard do Rima

Ob prelomu med prvim in drugim tisočletjem na romanje odhaja na tisoče romarjev. Zaradi pokore hodijo pretežno peš, dnevno pa prepešačijo od 20 do 25 kilometrov. Ob poti zrastejo številne cerkve in zavetišča, razvije pa se tudi živahna trgovska dejavnost. Cilj je seveda kraj mučeništva sv. Petra in sv. Pavla v Rimu. Srednjeveški romarji potujejo v skupinah, glede na to, kam romajo, pa nosijo različne simbole – v Rim nosijo ključ sv. Petra, v Santiago de Campostella, drug pomemben romarski kraj v Španiji, školjko, po čudežu, ko školjke rešijo romarja pred utopitvijo v morju, v Jeruzalem, kamor je marsikdo podaljšal romarsko pot v Rim, pa križ.

Frankovska pot je zgodovinska romarska pot, ki vodi iz Canterburyja v Rim. Tako imenovana langobardska pot – pomembna langobardska cestna povezava postane, ko lango-bardski kralj Rotari zasede utrdbo Ciso in Marictimo (ligurska obala) – postane Iter Francorum v opisu poti eichstättskega škofa sv. Vilibalda (700–787), v katerem leta 725 opisuje svoja potovanja. Sv. Vilibald je zaslužen tudi za obnovo razpada-jočega benediktinskega samostana Montecassino in za uspešno misijonarsko delovanje na Bavarskem.

Celotno pot prvi podrobno opiše canterburyjski nadškof Sigeric Resni (Sirious, 950–994) po vrnitvi z romanja v Rim leta 990, kjer ga papež Janez XV. posveti in mu izroči palij. Etape so tako oštevilčene od Rima proti Canterburyju, podrobno pa opiše tudi prenočišča ob poti, tako da se današnja frankovska pot zelo dobro približa izvirni poti.

Frankovsko pot smo nekoliko podaljšali – za dobrih 1.000 km –, začetek smo prestavili v London, zaključek pa v Brindisi, v pristanišču, od koder so se palmarji odpravljali, dokler je to bilo mogoče, na Božji grob v Jeruzalemu. Zaradi dolžine in razpoložljivega dopusta, smo celotno traso razdelili v tri dele:

1. del: London – prelaz Veliki sv. Bernard,
2. del: prelaz Veliki sv. Bernard – Rim  in
3. del: Rim – Brindisi () km),

kot prvo pa smo prekolesarili osrednji del frankovske poti, se pravi od italijansko–švicarske meje do večnega mesta.

Poglej celo reportažo.