Lokalna kolesarska mreža po Vrhniškem

V projektu Mreža kolesarskih poti na Vrhniškem (LKM) oziroma Zelena dolina Šentflorjanska – kolesarjem prijazna občina obravnavamo le en segment turistične infrastrukture, to so kolesarske poti po Vrhniškem z nekaterimi povezavami v sosednje občine. V obdobju 2020-2022 še ne načrtujemo gradnje dopolnilne kolesarske infrastrukture, kot so izposojevalnice koles, kolesarski servisi, tuši in garderobe, prenočitvene zmogljivosti pa so del drugega projekta. Vsekakor pa bodo poti bodo polno zaživele šele, ko bomo na Vrhniki imeli vsaj 500 turističnih postelj in bomo turiste znali zadržati za kaj več kot le za pozno večerjo, prenočevanje in zgoden zajtrk v hotelu. Za izhodišče LKM smo vzeli in dodelali idejni projekt Liste za razvoj Vrhnike in podeželja “Deset kilometrov novih kolesarskih poti letno – sedem do desetletni projekt občine Vrhnika“, Ideja je prilagojena razpoložljivim finančnim sredstvom, omejitvam v prostoru in lastništvu zemljišč po katerem bodo vzpostavljene kolesarskih poti.

THE LOCAL CYCLING NETWORK

LA RETE CICLABILE LOCALE

OZNAČENE KOLESARSKE POTI:

K1 – ŽAŽAR, SMREČJE IN MIZEN DOL (31,3 KM)

Krožno kolesarsko pot K1 pričnete in končate pred TIC Vrhnika. Na poti se boste peljali skozi Žažar, kjer stoji podružnična cerkev sv. Ane, in prikolesarili do Smrečja, od koder se vam bo odprl prelep razgled vse naokoli. Ogledate si lahko prelepo cerkvico Marijinega vnebovzetja, le nekaj sto metrov stran pa stoji edino gostišče na poti. Pot se do te točke večji del vzpenja, nato pa sledi hiter spust do Vrhnike. Pot je delno makadamska in v dolžino meri 31 km. Za K1 boste potrebovali približno uro in pol srednje zahtevnega kolesarjenja. (VEČ >>>)

K2 – KUREN IN RAZGLEDNI STOLP NA PLANINI (21,8 KM)

Krožno kolesarsko pot K2 pričnete in končate pred TIC Vrhnika. Pot vas bo vodila do Kurena, kjer lahko naredite postanek na izletniški kmetiji in si ogledate tudi cerkev sv. Miklavža z znamenitim lesenim stropom in bogato zgodovino. V nadaljevanju se boste povzpeli do razglednega stolpa na Planini, enega najvišjih lesenih samostoječih objektov v Sloveniji. Sledi kratek in strm spust po makadamski poti do Starega malna, od kjer vam preostane le še nekaj kilometrov prijetnega kolesarjenja ob potoku Bela do Vrhnike. Pot je delno makadamska in v dolžino meri 22 km. Za K2 boste potrebovali približno uro in pol srednje zahtevnega kolesarjenja. (VEČ >>>)

K3 – KOLESARSKA POT V PODLIPO (9,0 KM)

Pot se začenja (oziroma konča) na parkirišču P&R (Park&Ride) v Sinji Gorici. Pot vodi pretežno ob regulirani strugi potoka Podlipščica. V letošnjem letu smo pot pripeljali do Podloga, drugo leto pa do cerkve sv. Brikcija v Podlipi. V Podlipi se lahko priključite na kolesarko pot K1, če se zapeljete po asfaltni cesti kakšen kilometer naprej v smeri proti Smrečju. Na K1 se lahko priključite tudi pri novi brvi čez Podlipščico (zavijete proti glavni cesti Vrhnika-Podlipa). (VEČ >>>)

K4 – Zgodovina prometa na Vrhniškem (22,1 km)

Vrhnika leži na stiku barja in dinarskega gorstva, prav tam, kjer je najlažji in najzložnejši prehod iz Ljubljanske kotline proti Jadranskemu morju in severni Italiji. Primernost terena za poselitev in možnost prehoda sta botrovali dejstvu, da se tu poteka prometa z različnimi prevoznimi sredstvi že več kot 5.000 let. Krožna kolesarska pot se začenja pri novi železniški postaji na Vrhniki in v smeri urinega kazalca vodi čez Sinjo Gorico, Drenov Grič, Bevke, Blatno Brezovico in ponovno čez Sinjo Gorico do Vrhnike (VEČ >>>).

K5 – Živosrebrna poT (8,5 km)

Cesto, ki poveže Idrijo z Vrhniko zgradijo okrog leta 1508, kmalu po odkritju živega srebra (1493) in je do leta 1721 edina cestna povezava iz Idrije. Namenjena je za oskrbovanje rudnika z lesom, opremo, živili ter tovorjenju živosrebrne rude v svet. Speljejo jo od gradu Gewerkenegg v Idriji čez Kovačev Rovt do Zaplane in Vrhnike (VEČ >>>).

KOLESARSKE POTI V Zaključevanju:

K6 – RIMSKE OBRAMBNE STRUKTURE IN RASKOVEC (11,7 KM, 360 V.M.)

Pot se začenja pred Doživljajskim razstaviščem Ljubljanica, nas nato pelje po Gradišču (levo 100 metrov si lahko ogledamo ostanke rimskega obrambnega stolpa) na Hrib, mimo cerkve sv. Pavla in po nekdanji rimski vii Gemina in srednjeveški furmanski cesti do Štampetovega mosta (VEČ >>>).

K7 – PO STARI CESTI Z VRHNIKE NA POKOJIŠČE (13.6 km, 490 v.m.)

Pot nas vodi od Doživljajskega razstavišča Ljubljanica čez Gradišče na Hrib, kjer prečkamo Tržaško cesto, zavijemo proti Močilniku, kjer si peš ogledamo Jazonovo pest in izvire Velikega Močilnika, kolesarimo čez Mirke z Retovjem in izviri Velike Ljubljanice (Malo in Veliko okence,…), mimo plezalne stene in Matjaževke ter po strmem Konjskem klancu v Verdu do razgledne ploščadi nad staro žago (VEČ >>>).

K8 – KROŽNA POT PO MENEŠIJI (25,3 km, 420 v.m.)

S kolesom napravimo 25-kilometrski krog okrog Ljubljanskega vrha s startom in koncem pred Doživljajskim razstaviščem Ljubljanica. V Verd kolesarimo čez Lošco, v Lenarčičevem parku zavijemo desno proti cerkvi sv. Andreja, za tem pa v strm Konjski klanec. Pri razgledni ploščadi nad žago kolesarimo naravnost in po makadamu prikolesarimo do Štampetovega mosta (VEČ >>>).

K9 – MIMO SUHE ŠTIRNE DO POKOJIŠČA IN NAZAj (23,9 KM, 3700 V.M.)

Do nadvoza čez avtocesto prikolesarimo bodisi po K6 (kolesarska pot okrog Raskovca) bodisi po K8 (kolesarki krog po Menišiji). Kolesarimo mimo Suhe štirne, kot že ime pove, so vodo morali dovažali, saj v njej ni bilo izvira. Ker na Menišiji ni vodnih virov s z vodo oskrbovali vsaj vojsko na Rupnikovi liniji pred drugo svetovno vojno če ne že prej romarjev, tovornikov ali menihov na poti proti Cerkniškemu jezeru. Malo za štirno je desno odcep za železniško postajo Planina in Laze (pot je primerna za kolesarjenje in (še) ni označena). Kmalu se pot razcepi v kraka iste krožne kolesarske poti (K9a inK9b) (VEČ >>>).

Potepinko

Kolesarska potovanja