Ljubljansko barje (289 m) sodi med najjužnejša visoka barja v Evropi in leži na skrajnem južnem delu Ljubljanske kotline, na severnem in severozahodnem delu ga omejuje Polhograjsko hribovje, na jugozahodu in jugu dinarska planota s Krimom (1.107 m) in Mokercem (1.059 m), na jugovzhodu Šmarska suha dolina, od preostale Ljubljanske kotline pa ga loči ozek prehod (Ljubljanska vrata) ob Ljubljanici med Golovcem (450 m) in Ljubljanskim gradom (376 m). Dolgo je 20 in široko 10 kilometrov, meri pa 163 km², oziroma 0,8 % slovenskega ozemlja.

V preteklosti so uveljavljeni različni izrazi, Ljubljanski morost, Ljubljansko močvirje ali Močvir, po mahovih tudi Mah, leta 1880 pa Fran Levstik v poročilu o melioracijah prvič uporabi ime Ljubljansko barje, ker naj bi slišal Ižance govoriti, da gredo na borje, to je med borovce, s katerimi se je močvirje zaraščalo, in tàko ime ostane do današnjih dni, čeprav pravega barja že dolgo ni več. Iz barske ravnice do 100 metrov štrlijo ven številni osamelci in predstavljajo najmanj ugreznjene dele dna Ljubljanskega barja.

Na celodnevnem izletu se bomo seznanili z osnovnimi značilnostmi Barja, si ogledali njegove najznačilnejše naravne zanimivosti (Jurčevo šotišče, šotno barje Mali plac pri Bevkah ali Goriški mah), se zapeljali ali sprehodili mimo krajev s prvimi barskimi naselbinami mezolitskih lovcev in koliščarjev, se z osamelcev razgledali po številnih okoliških cerkvah ter seznanili z značilnimi rastlinami in živalmi…