petdnevno pohodniško, enološko in kulinarično odkrivanje osrednje Umbrije (sto kilometrov)

SPULICO – GENOVA (BOLOGNA)

Koronavirus (na povezavi je statistka okužb za celo Italijo in za posamezno deželo, s klikom na deželo pa, kaj je trenutno dovoljeno) nam tudi letos še najeda potovalne načrte, vendar optimistično upamo, da se bo še pred poletjem pokazalo kakšno zeleno ali rumeno okno in takrat skočimo vanj z vsemi pljuči. Med številnimi načrti smo daljše (kolesarske) trase le grobo začrtali (npr. po vii Postumia od Vrhnike do La Spezie (oziroma Cinque Terre) ali po sredini Apeninskega polotoka od Tarantskega zaliva na skrajnem jugu Italije do Genove ali Bologne) – do septembra je sicer še kar nekaj časa, krajši, predvsem pohodniški, pa so bolj realni. Na zeleno okno računamo predvsem v zelenem srcu Italije, to je Umbrija, v edini italijanski deželi na Apeninskem polotoku brez morja. Zarisali smo kakšnih dvajset enodnevnih smeri, jih pet izbrali in jih povezali v petdnevno turo.

Italijanske dežele

Za izhodišče pohodniških izletov smo v italijanski deželi Umbriji izbrali prijetno starinsko mesto Bevagna, ki ima z vsemi okoliškimi vasmi ki sodijo v to občino, le okoli 5.000 prebivalcev. Od Vrhnike je oddaljeno približno 690 km, pot pa nas do Benetk vodi po avtocesti (A4 od Gorice, cestnina), do Ravene po običajni cesti (E55, via Romea), od tam do Foligna po hitri cesti (do Perugie E45, nato SS75), do prenočišča v Bevagni pa po nekaj malo ožji medkrajevni cesti.

Načrtujemo, da bomo po Bevagni in njeni širši okolici pešačili v majhnih skupinah (do 6) mesecu juniju (prva skupina od srede do nedelje je popolnjena, druga skupina pa takoj za prvo od nedelje do četrtka oziroma pred prvo od sobote do srede, če bo seveda zanimanje), če pa zadenemo še datum med 17. in 27. junijem, bomo v središču srednjeveškega dogajanja, Tržnice mestnih četrti (Il mercato delle gaite).

Continue reading


SPULICO – GENOVA (BOLOGNA)

Kdo pravi, da nimamo idej? Ideje so, le Corona nam zaenkrat ne da dihati. Eden od predlogov je, poleg »neoddelane« lanske trase po Franciji, da avanturo začnemo v Genovi in kolesarimo po via Postumia in via Gemina do Vrhnike, drugi pa, da začnemo ali končamo v deželi Svete k(o)rone (Apulija) oziroma v njeni sosedi (Bazilikata) – Sacra Corona Unita je sicer prepoznana kot četrta italijanska mafija. Pot bo od Roseta Capo Spulico speljana po sredini Apeninov do Genove (1.350 km, 15 dni kolesarjenja oziroma 90 km dnevno) oziroma do Bologne (1.045 km, 12 dni kolesarjenja oziroma 87 km dnevno) in bo seveda temu primerno razgibana (7.650 v.m. (povprečno 510 v.m. na dan) oziroma 6.810 v.m. (571 v.m./dan)).

SPULICO – GENOVA (BOLOGNA)

Od zanimivejših krajev na poti je treba omeniti (po abc) Amatrice (tu se zaustavimo na špagetih ali bukatinih alla’amatriciana (video)), Anghiari, Castel di Sangro (v Abrucu je gradov veliko), Genova, Isernia, (popotresna) L’Aquila, Montereale, Monte Santa Maria Tiberina, (popotresna) Norcia, Poppi, Potenza, Roseto Capo Spulico (tu si bomo noge namočili v Sredozemskem morju), Santo Stefano d’Aveto, Umbertide, če pa bomo zavili še malo levo ali desno, pa jih lahko najdemo še precej več. »Obdelali« bomo osem od dvajsetih italijanskih deželAbruce, Bazilikato, Emilijo Romanjo, Kampanijo, Lacij, Ligurijo, Toskano in Umbrijo.

(več o vsemu, ko bo trasa izbrana in/ali bodo razmere dopuščale).


 

PREKMURJE 2000

Rotunda (XIII. stol.) v Selu

Žal nam je letošnji virus Covid-19 preprečil veselje načrtovanega kolesarjenja po Franciji od Pariza do Carcassonna, tako smo bili slaba dva tedna pred začetkom odpovedati 14. kolesarsko avanturo Ar-kolo-navtov. Stornirali smo rezervacije, kolikor je to bilo še mogoče in na hitro za šest nočitev rezervirali Hotel Imperium*** v Moravskih toplicah. Morda pokrajina preko Mure z ravnicami, koruznimi polji in številnimi gradovi celo malo spominja na francosko – nas je pa Goričko prepričal, zakaj nosi takšno ime.

Kakšnega pretiranega časa za pripravo šestih ali sedmih etap ni bilo ravno na razpolago, zato smo ta osnovo povzeli kar predlagane trase s spletne strani Pomurje na dlani (Tromejka, Znamenitka, Raziskovalka, Graščakinja, Prekomurka, Ravenka), prestavili smo le začetek in konec krožnih poti pred hotel Imperium v Moravske toplice, dve krajši etapi pa združili v eno.

V nadaljevanju le nekaj o ogledanih zanimivosti in prevožene trase po dnevih: Continue reading


Letos smo uspešno zaključili trinajsto kolesarsko avanturo Ar.kolo.navtov, čeprav tega pred odhodom nismo načrtovali, v petek 13. septembra, pa vseeno je minilo brez padcev, praznih zračnic ali kakšnih okvar koles. 

Čeprav se nam je sprva zdelo, da smo podelali že vse v primerni razdalji od Slovenije, pa sem za začetek hitro našel »bele« lise, deset oziroma enajst, če k tem dodamo še baltske države Litvo, Latvijo, Estonijo in Kaliningrad. Na pobudi, da da vsak kakšno idejo za drugo leto, je prišlo kar preveč predlogov, nekatere od njih (ožji izbor) pa bom podrobneje obdelal v prihodnjih nekaj mesecih. Tokrat smo traso predlagali in izbirali bolj “demokratično” in nakapalo se je kar precej idej in predlogov.

Bilo je nekaj lobiranja, malo je vsak pohvalil svojo idejo, na koncu smo se odločili za nekoliko popravljeno verzijo kolesarjenja po dolini reke Loare – iz Pariza ob Sieni do Loare, pa ob Loari do Toursa in naprej do Bordeauxa ter za konec še ob Canal du Midi oziroma po kolesarski poti dveh morij do Carcassonna (obdelali bomo praznino v krogu B).

Continue reading



Precej močno izražena želja je bila, da se drugo leto na kolo podamo ob Baltiku in Severnem morju). Glede na lete iz bližnjih letališč, so možni začetki v Amsterdamu, Hamburgu ali Berlinu, cilji tras pa v Gdansku, Berlinu ali Hamburgu.

Kar se tiče kilometrov, se jih lahko nabere tudi zelo veliko, koliko je odvisno predvsem od volje in števila dni, kar se tiče pa višinskih metrov, pa bo teh na poti bolj malo a vseeno ne zanemarljivo,

Na Bikemapu sem nastavil možne trase posameznih odsekov, vsak sam pa si lahko sestavi primerno dolžino in število dni. Odločitev pa bo seveda skupna. Continue reading




Letošnja, že trinajsta ar-kolo-navtska avantura (če prištejem še nekaj neuradnih (oziroma še ne ar-kolo-navtskih potepanj – Vrhnika-Rim Budimpešta-Konstanca, po Romuniji, Firence-Rim – pa sedemnajsta) nas je peljala od Berlina do Dunaja večinoma po kolesarskih poteh ob Elbi, Vltavi in Donavi, pa tudi, ko smo se od Vltave odcepili proti Donavi, smo večinoma imeli označene kolesarske poti. Vreme nam je tudi tokrat že pregovorno dobro služilo (pravijo, da ko jaz organiziram kolesarsko potepanje je vedno lepo vreme, le od Gdanska do Madžarske meje nas je dva tedna pralo), le enkrat nas je pošteno namočilo, vendar dobre polovice kolesarjev tudi to ni zmotilo. Nekaj juter je bilo tudi precej mrzlih, ko temperatura ni dosegla desetih stopinj.

Trinajsto ar-kolo-navsko turo smo zaključili v petek trinajstega. Brez prask ali počenih pnevmatik.

Continue reading


Vrhnika, 26. 2. 2019, 15. 6. 2019

Menim, da vrhniški odsek načrtovane državne kolesarske ceste po Barju med Borovnico in Horjulom, ni najbolj posrečen, predvsem pa je nemarno drag, tako da stroški ne opravičujejo dodane vrednosti. Še vedno je tudi prisotna miselnost, da se kolesarske poti gradijo na »najbolj enostaven« način, ob glavnih prometnicah, kjer je največ državne ali občinske lastnine. Že dolgo je v svetu trend, da se kolesarske poti čimbolj oddaljijo od prometnih cest. Pri načrtovani barjanski poti gre spet za »klasiko« kolesarskih poti na Vrhniškem in v širši okolici (izjema je sicer občina Log-Dragomer), enkrat bo kolesarska pot dvosmerna, drugič bo po vsaki strani ceste potekal po en pas (od meje z Občino Log–Dragomer–Vrhnika kolesarji na državni kolesarki poti D1 v smeri Vrhnike vsaj štirikrat prečkajo prometno državno cesto Ljubljana–Vrhnika!), pa po cesti in pločniku, kjer bodo zagotovo spet številne skakalnice – med mejo z Občino Log-Dragomer in parkiriščem P&R v Sinji Gorici jih je več kot 40. In potem se čudimo, zakaj kolesarji ne vozijo po »kolesarski« poteh oziroma skakalnicah in s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu, ter povrhu vsega predstavljajo še oviro na poti. In jezo avtomobilistov!

Kako si predstavljam kolesarske poti (poudarek je na naravi/okolici, ne na asfaltu)

Prelistal sem dokumentacijo IDP predloga povezave med Borovnico in Horjulom na odseku med Bistro in mejo Občine Vrhniko s horjulsko občino (v nadaljevanju: Mreža), a se v podrobnosti nisem spuščal. Menim, da so dokumenti pripravljeni korektno, vendar pa je predlagana trasa poti daleč od idealne, pravzaprav je izbrana najslabša in tudi najdražja možna varianta. Verjetno je taka trasa predlagana v Projektu celostne prometne infrastrukture na Vrhniki in projektanti nanjo niso imeli vpliva in/ali druge možnosti. Continue reading