Drugi kolesarski dan (75 km, 770 v.m.). Tudi Locorotondo (Okroglo mesto) je poznan predvsem po trulih, vredna ogleda pa je tudi baročna cerkev sv. Jurija mučenika in poizkusiti (sicer bo še malo zgodaj) krajevno vino Locorotondo D.O.C. Do Selve di Fasano (kjer si lahko ogledamo celo minaret (1918)) kolesarimo pretežno po valoviti planoti (okrog 350 m n.m.), pri gozdu (Selvi) pa se mimo živalskega vrta (safarija) in Fasana na hitro spustimo na nadmorsko višino nič. Srednji del etape je povsem raven, kolesarimo pa mimo znamenitega svetišča Seppannibale (XI. stol.), arheološkega območja Egnazia in ribiškega naselja Savelletrija do letoviškega kraja Torre Cane, poznanega po čudovitih belih plažah. Tu napravimo malo daljši odmor in si morda v eni od številnih restavracij privoščimo špagete z morskimi ježki ali hobotnico na žaru ali pa samo namočimo noge v morju. Po kosilu se odpeljemo do Montalbana (malo pred naseljem si ogledamo dolmen, grobnico v obliki velike kamnite mize iz III.–II. tisočletja pr. n. št.)), tu pa se začnemo dvigovati nazaj n osnovno raven kraške.
Zaustavimo se še v Cisterninu in si ogledamo mestno središče s številnimi palačami, stolpom Capece, 17 metrov visokim stolpom pri Velikih vratih in cerkev sv. Nikolaja.
Curdúnn po barijsko (kraj in občina z 14.000 preb.) je uradno priznan kot eno najlepših italijanski mestec in je eno najbolj turistično razvitih v slikoviti doline Itria (Valle d’Itria – dolina ne dobi ime po reki ampak po Madoni iz Odegitrie) in je del dežele trulov. Ime kraja izvira iz latinske besede Locus Rotundus, okrogel prostor (do konca XVIII. stol. se še imenuje Luogorotondo) – staro mestno jedro je skoraj popoln krog. Leži na vrhu hriba s čudovitim razgledom po zeleni dolini proti Martini Franci. Starinsko mestno jedro je slikovito in v celoti pobarvano na belo, v ozkih uličicah pa lahko občudujem portale in balkone. V središču zgodovinskega mesta si lahko ogledamo cerkev sv. Jurija mučenca.
Začetki mesta segajo v leto 1000 in je povezano s čudežem sv. Jurija mučenika (domačini mu takoj postavijo kapelo), ki je od XVII. tudi zaščitnik mesta. Svetniku je posvečena tudi vsakoletna procesija (dono), sprva prinašajo krono iz cvetja in svečo k sveti podobi svetnika, zadnja tri stoletja pa se spremni v prinašanje zlatih ključev iz svetnikovega mesta. Leta 1790 (narod traži, in) zgradijo nad kapelo mogočno stolno cerkev (chiesa madre).
Tudi sv. Rok ima svojo cerkev, zasluga pa mu gre, ko leta 1700 čudežno odvrne kugo od mesta. V mestu in okolici je še precej drugih zanimivih cerkev, od sv. Marije v verigah, Marijinega oznanjenja, Žalostne Matere božje, sv. Antona Padovanskega, sv. Nikolaja iz Barija itd. Vredno ogleda je še stolp z uro (1819), mestna hiša, nekaj palač, ekološki muzej doline Itria, truli…
Glavna proizvajalka vina je zadružna vinska klet Cantina Sociale del Locorotondo, datira v leto 1930, in proizvaja vino s kontroliranim geografskim poreklom Locorotondo D.O.C.
(Fascióne po fazansko), občina z 39.431 preb., imenovano tudi mesto olja. Fasano je izpeljanka besede faso, debel bel divji golob (je tudi v mestnem grbu), ki se je napajal v močvirju (t. i. fogge) in odprtih vodnjakih v okolici. Prvo naselje zgradijo leta 1088 ljudje, ki zapustijo bližnjo Egnazio, ki po padcu Zahodnega rimskega cesarstva (476) močno izgubi na svojem pomenu in je na koncu povsem opuščena. Od XIV. stol. je Fasano v fevdu Reda malteških vitezov. Leta 1678 premagajo Turške pirate (se pripoveduje, da se je na nebu pojavila Marija in v boju vodila domačine). V spomin na ta dan se, ob slavljenju zaščitnikov sv. Janeza Krstnika in sv. Marije iz Pozza Faceto, (pri kopanju vodnjaka v bližini (danes Pozzo Faceto) čudežno odkrijejo Marijino podobo, narisano na kamnu) pripravi še obnovitev tega zgodovinskega dogodka (La Scamiciata).
V mestu je na desetine zanimivih cerkev, med njimi so poznorenesančna župna cerkev sv. Janeza Krstnika (zgrajena nad starim malim svetiščem (tempietto), 1330) z baročnim zvonikom, poznobaročna cerkev duš v vicah (zgradi bratovščina Pio Monte del Purgatorio leta 1696), večja baročna cerkev in samostan sv. Antona opata (XVII. stol. posvečena 1753).
Zanimive so ozke ulice s pobeljenimi hišami v starem mestnem jedru – v narečju imenovane U’mbracchie (senca) –, ki zagotavljajo hlad pretežni del dneva (npr. via del Forno). Ogledati si velja bel Trg Ciaia s palačo Balì (sedež občine), Slavolok Balì, stolp Fogge (edini ostanek srednjeveškega obzidja iz XVII. stol.). V Fasano prikolesarimo mimo živalskega vrta – safarija. Če bo čas, se bomo zapeljali med divjimi in eksotičnimi živalmi, vendar raje ne s kolesom.
(Gnatia, Egnatia; gršlo Ignatia, Egnatia) starodavno naselje Mesapov, ki naj bi po smrti kralja Minosa prišli s Krete in zasedli peto italijanskega škornja. Na tem območju, ob kraški udornici (depresiji) imenovani La soglia messapica (Mesapski prag), ki teče vse do Taranta ob Jonskem morju, se naseljujejo že v bronsti dobi (XV. stol. pr. št.), v XI. stol. pr. n. št. sem priderejo Japigi, Mesapi, ki jih III. stol. pr. n. št. podjarmijo Rimljani, pa v VIII. stol. pr. n. št.. Pod Rimljani se razvije pomorska trgovina, saj Egnazia leži ob morju na koncu Trajanove konzulane ceste (Via Appia Traiana). 
Iz bronaste dobe si lahko ogledamo ostanek akropole, iz železne dobe ostanke obrambnega sistema, prebivališč in grobnic, iz helenskega (predrimskega) pa svetišča in grobnice. Največ sledi za seboj pustijo Rimljani – trg (foro), Trajanovo cesto, amfiteater, baziliko, netlakovane ceste, grobnice ipd. Precej ostalin je tudi mlajših, iz zgodnjekrščanskega obdobja – krstilnica, zgodnjekrščanska bazilika, škofovska bazilika in krstilnica. Vsekakor vedno ogleda. V bližini je tudi muzej.
CISTERNINO
Cistraníne v kra-jevnem dialektu (kraj in občina z 12.000 preb.) Območje občine je naseljeno že v stari kameni dobi, o tem pričajo ostaline povezane z lovom in nabiranjem sadežev in gomoljev, naseljeno je pa tudi v bronasti dobi.
Sedanje staro mestno jedro se razvije v srednjem veku, zasluga pa gre menihom reda sv. Bazilija. Naselje imenujejo Cis-sturnium (Pri Sturniumu (današnji Ostuni) – po Trojanski vojni ga zgradi trojanski junak Sturnoi, Diomedin spremljevalec). Pod romansko cerkvico sv. Nikolaja nedavno odkrijejo malo krščansko svetišče iz okrog leta 1000. V mestnem jedru bomo našli številne zgodovinske palače (Guvernerjevo palačo, Škofovsko palačo, palače Amatijev, Lagravinesov in Devitofranceshov, stolp Capece. Srednjeveški obrambni stolp pri Velikih vratih (oziroma Normansko–švabska vrata), predstavlja glavni vhod v mesto, je visok 17 metrov in z manjšim kipom sv. Nikolaja na vrhu.
Stolna cerkev sv Nikolaja je iz XIV. stol. in je zgrajena nad starejšo, starokrščansko cerkvijo bazilijcev. V cerkvi je treba omeniti dve skulpturi iz XVI. stol., tabernakelj in Marija z otrokom znamenitega Stephanusa Abulie Poteniani (Štefan iz Pittignana). Tri kilometre iz Cisternina je svetišče Ibernijske Madone (Madonna de Bernis), povezano pa je z legendo, da se prav tu prikaže Devica Marije in pokaže, kje naj ji zgradijo svetišče. V okolici je bogato najdišče keramike in grobov iz rimskega in srednjeveškega obdobja. V okolici so številne masserije, utrjene kmetije – Masseria Montereale, Villa Cenci, Masseria Devitofranceschi, Masseria Costa, Masseria Montanaro…
vir: wikipedia (20. 2. 2014)
Comments are closed