1. DAN: AMSTERDAM – UTRECHT – NIJMENGEN

by
No comments yet

UTRECHT (345.000 PREB.)

UTRECHT, ZADELSTRASSE

Na območju Utrechta se naseljujejo že v kameni in bronasti dobi, ustanovitev mesta Traiectum pa pripisujejo Rimljanom, ki naj bi okrog leta 50 zgradili utrdbo (castellum).  Številne utrdbe je dal ob Renu zgraditi rimski cesar Klavdij, ko se je odločil, da se cesarstvo ne bo več širilo na sever (zaporni zid, Limes Germanicus). Zaradi lege ob Renu postane Utrecht pomembno trgovsko središče in že leta 1122 jim Henrik V. podeli mestne pravice. Ko se rokav Rena prestavi bolj proti jugu, skozi mesto zgradijo kanale.

V starem mestnem jedru si lahko ogledamo številne  zanimive zgradbe iz različnih časovnih obdobij, vse od visokega srednjega veka naprej Utrecht je bilo cerkveno središče (nadškofija Utrecht) Nizozemske od VII. stol. dalje (650–1579). Do Zlate dobe, ko postane pomembnejši Amsterdam, je tudi najpomembnejše mesto, kulturno središče in mesto z največ prebivalci.

Utrecht je najpomembnejše nizozemsko študentsko univerzitetno mesto. Zahvaljujoč središčnemu položaju, je mesto tudi pomembno cestno in železniško križišče. Za Amsterdamom je drugo mesto z največ kulturnimi dogodki.

VEČJE ZANIMIVOSTI:
  • stolnica sv. Martina (na mestu starejše cerkve jo začno graditi v romanskem stilu 1254, današnja je iz XIV. oziroma XV. (prečna ladja) stol. Mogočen zvonik (zgrajen med letoma 1320 in 1383, visok 112 m) s 50 zvonovi je bil včasih prizidan cerkvi, ko pa se poruši ena od ladij, stoji samostojno);
  • Muzej v nekdanjem samostanu sv. Katarine, posvečen zgodovini krščanstva na Nizozemskem;

    HRAD HAAR

  • cerkev sv. Petra (posvečena že leta 1048, dva romanska zvonika, v notranjosti številni grobovi in kripte); z drugo najstarejšo nizozemsko opatijo sv. Pavla v bližini;
  • Muzej železnice;
  • Osrednji muzej;
  • Grad Haar (1822, arhitekt Cuypers, je največji in najzanimivejši grad na Nizozemskem, leži pa 16 km zahodno od Utrechta).
POVEZAVE:

 

NIJMIGEN (170.000 PREB.)

NIJMIGEN, MARKTPLATZ

je univerzitetno mesto na vzhodu Nizozemske. Mesto je znano po študentski štafeti, po prvotnih prebvalcih Batavih imenovani Batatek.

Velja za najstarejše nizozemsko mesto, saj je zgrajeno na temeljih starorimskega mesta Noviomagus. Rimsko ime Noviomagus je latinska oblika keltskega magos (trg) in novio (nov). Rimljani zgradijo utrdbo na razgledni planoti nad dolino reke Waal že v I. stol. pr. n. št. V bližini tabora je tedaj batavska vas (Oppidum Batavorum), ki je v uporu opustošena, vendar kasneje pa obnovljena. Rimljani zgradijo nov, večji tabor za X. legijo Gemino za obrambo območja Ulpia Batavorum. Tabor postane leta 98, kot prva meščanska naselbina na Nizozemskem, municipij z mestnimi pravicami, ki jih ji podeli cesar Trajan.

V času Karla Velikega se mesto imenuje Numaga, kasneje Nieumeghen (Nieuw-megen) oziroma Nymegen. V krajevnem narečju se je zaradi premeta wm → mw imenovalo še Nimwèège, kar se je v nizozemščino sprejelo kot Nimwegen. Leta 1155 rimski cesar Friderik I. Barbarossa v mestu zgradi grad, katerega ruševine so ohranjene v mestnem parku Valkhof. V bližini je razmeroma dobro ohranjena romanska apsida Valkhofske kapele, ki jo je dal postaviti Barbarossov predhodnik Konrad II. Najstarejša študentska bratovščina v Nijmegnu se je imenovala Carolus Magnus. Prvo sirotišnico mesto dobi leta 1554, ko bogata vdova Christine Stijn Buys svoje premoženje voli za ustanovitev sirotišnice. Že dve leti kasneje jo zaradi prenapolnjenosti preselijo v samostan begijnenskih menihov.

SREDIŠČE NIJMEGENA

VEČJE ZANIMIVOSTI:
  • Park Valkhof z muzejem rimske, srednjeveške in moderne umetnosti, bunkerjem, ostanki gradu cesarja Friderika I. Barbarossa (XII. stol.) in kapelo sv. Nikolaja, eno najstarejših zgradb na Nizozemskem (na tem mestu naj bi po letu 777 zgradil že Karel Veliki skupaj z gradom oziroma palačo (Palts), vendar je verjetneje zgrajena leta 1030 (cesar Konrad II.), predelana leta 1155 (Friderik I.) in ponovno zgrajena pa v XIV. stol.));

    CERKEV SV. ŠTEFANA

  • skromni ostanki rimskega obzidja na Vlelhouwerstraat;
  • cerkev sv. Štefana (VII.–XIII. stol., leta 1944 močno poškodovana in obnovljena leta 1969);
  • poznogotska Besienderjeva hiša (Steenstraat 26, je najstarejša hiša v mestu, leta 1525 zgrajena kot mitnica za ladje na Waalu, a zaradi oddaljenosti od reke nikoli ni služila temu namenu);
  • sirotišnica in skladišče iz XVI. stol.;
  • Velorama (kolesarski  muzej);
  • spomenik reki Waal;
  • Veliki trg (Grote Markt; leta 1944 zavezniki pomotoma bombardirajo Nijmegen, misleč da gre za mesto Kleve in pri tem uničijo večino zgodovinskih stavb);
  • modri kamen (ob njem so v srednjem veku izrekali sodbe, v XVIII. stol. pa naj bi od tu kotalili glave giljotiniranih obsojencev proti Waalu;
  • Pri modri roki (In de Blaauwe hand je najstarejši mestni pub, urejen v severnem delu nekdanjega skladišča za bombaž, v katerem so delavci veliko rokovali z modrim barvilom);
  • spomenik Mariken Nijmegenski na Velikem trgu (prav na mestu spomenika naj bi hudič, katerega pomoč je Mariken sprejela po sporu s teto, ki jo je spodila od hiše, vrgel Mariken v nebo, ker je Boga prosila odpuščanja);
  • palača De Waagh (stavba, kjer so trgovci tehtali svoje blago, v prvem nadstropju pa je imel prostore nadzornik straže; nekaj časa je bil tu sedež policije);
  • številni parki (West at Hees, Kronenburgerpark, Goffertpark, Hunnerpark z razglednim stolpom).
  • V mestu se rodita znamenita rock glasbenika, bobnar Alex (1953) in kitarist Eddie Van Halen (1955) – prvi in morda največji hit skupine Van Halen: Jump/Skoči (video).
POVEZAVE:

 

Comments are closed