VINO 

(povzeto/prevod: vino.rs/aktualno) Srbska vinska scena je na stežaj odprla vrata za menjavo generacij, tako med ljubitelji vina kot med vinarji. Pionirji vinskega preporoda iz devetdesetih let prejšnjega stoletja še vedno zavzemajo pomembne položaje, tako po kakovosti vin kot po tržnem deležu, vse pomembnejšo vlogo pa imajo nekatera nova imena. In to je dobro, tako za občinstvo kot za prihodnost srbskega vinarstva! V splošnem se je v letu 2019 srbska vina nadaljevala z dvigom kakovosti ter raznolikostjo sortimentov in slogov, vse več pozornosti pa namenjajo trženju in plasiranju vin natančneje opredeljenim skupinam kupcev.

Vinorodne regije

Vinorodna območja (vino.rs)

V Srbiji so vinorodne pokrajine povezane z Vojvodino in osrednjo Srbijo. Na tleh rodovitne Vojvodine je 16 vinorodnih območij, kjer gojijo bele sorte grozdja beli burgundec, ezerjo, kevedinko, rizling, smederevko, muškat in številne druge sorte, med črnimi sortami pa so črni burgundec, frankovko, merlot, probus, rumenko in vranac. Najbolj pristni sorti grozdja na Balkanu sta tamnjanika (bela) in prokupac (rdeča). V osrednji Srbiji je 23 vinorodnih območij. Med belimi vini izstopata banatski rizling, ki prihaja iz južnega Banata in smederevka, ki je pridelana iz vrhunskega belega grozdja, pridelanega v vinogradih okoli Smedereva.

Pri proizvodnji rdečih vin izstopa mesto Vlasotince in vino, znano pod imenom “Grom”. Območje Župe imenujejo srbska Burgundija zaradi pridelave kakovostnega rdečega in rosé vina. Najbolj znane registrirane srbske kleti so Aleksić, Dibonis, Duša, Kiš, Jeremić, Matalj, Temet, Manastir Bukovo, Aleksandrović, Kovačević, Radovanović, Podrum Stari hrast, Podrum Erdevik in največkrat nagrajena d.o.o. Vinum podrum iz Sremskega Karlovca. V treh letih so nekatera vina dobila boljšo oceno, druga slabša, ampak za predstavo o dobrih srbskih viih bo tudi tri leta stara ocena dovolj dobra.

Tri Morave rezerva, belo 2016

NajboljŠA RDEČA VINA Srbije (2019)

Tri Morave rezerva crveno 2016 Temet
Vino, ki je leta 2019 osvojilo zlato in na Decanter Coupage prejelo kar 95 točk, sta avtohtoni zvrsti prokupac (45 %) in cabernet franc. Po spontani fermentaciji na naravnih kvasovkah in polnih 20 mesecih zorenja v novem francoskem bariku, je to nefiltrirano vino s 15 % alkohola razvilo kompleksne arome vanilje, hrasta, slive in zrelih češenj, ohranjena svežina pa prijetno prežema elegantno in dolg zaključek.

V najožji konkurenci:
1) Cuvee No.1 2017 Vinarija Zvonko Bogdan
2) Kremen Kamen 2016 Matalj
3) Regent Reserve 2015 Aleksandrović
4) Radovan 100% Prokupac 2017 Čokot
5) Millennium 2011 Milijan Jelić
6) Fantazija 2014 Tonković
7) Franc Cabernet Sauvignon Barrique 2016  Radovanović
8) Onyx crveno 2017 Cilić
9) Prokupac 2017 Ivanović

NajboljŠA belA vinA Srbije (2019)

Onix belo Cilić, 2017

Onyx belo 2017 Cilić
Netipični in izvirni sauvignon blanc ugledne kleti Cilić pri Jagodini je eno dražjih belih vin Srbije na trgu. Odtis prodnih teras, iz katerih prihaja grozdje, se čuti v prisotni mineralnosti in zelo kompleksni strukturi vina, ki nosi kar 15 % alkohola, kar je v belem segmentu redkost. Petnajstmesečno zorenje v srbskem hrastu ga je zaokrožilo, mu dalo dodatno polnost, a ohranilo visok ekstrakt arome breskve in fige.

V najožji konkurenci:
1) Icon Albus Campana 2017 Vinarija Zvonko Bogdan
2) Furmint Kew 2016 Dukay-Sagmeister
3) Tri Morave rezerva belo 2016 Temet
4) Beskraj 2017 Despotika
5) Radovan 100% Tamjanika 2018 Čokot
6) Pinot Blanc 2017 Vinarija Zvonko Bogdan
7) Trijumf Gold 2018 Aleksandrović
8) McC Rajnski Riesling 2017 McC
9) Morava 2018 Jelić

NajboljŠA roze vinA Srbije (2019)

Rose Premium, 2019

Rose Premium 2018 Vista Hill
Zelo svetel, eleganten, peneč in večplasten rosé, pridobljen z izbiro najkakovostnejšega grozdja modrega pinota. Diskretni sadni toni maline in jagode vas uvedejo v harmonično in odlično uravnoteženo vino z igrivimi kislinami, ki je bilo pravi mali hit letošnjega poletja v več državah iz regije.

V najožji konkurenci:
1) Rose Sec 2018 Vinarija Zvonko Bogdan
2) Nemir 2018 Despotika
3) Rose Kadarka 2018 Tonković
4) Roza Nostra 2018 Erdevik
5) Dušica Rose 2018 Matalj
6) Rose 2018 Trivanović
7) Rose 2018 Doja
8) Tri Morave Rose 2017 Temet
9) Urban Rose 2018 Deurić

PIVO

(prevedeno/povzeto po wikipedia.org) Pivo je prvič omenjeno v XV. stol. v času vladavine despota Stefana Lazarevića, kot nova pijača, prenesena iz sosednje Kraljevine Ogrske. Kuhajo ga v gospodinjstvih, gostilnah in celo v rezidenci despota. Njegova priljubljenost narašča nekaj in sredi XVIII. stol. se začne industrijska proizvodnja.

Srbske pivovarne letno proizvedejo 523 milijonov litrov, kar državo uvršča na 43. mesto največjih proizvajalcev piva na svetu. Izvozi približno 138 milijonov litrov, predvsem v sosednje države, kot so Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Črna gora, Madžarska in Hrvaška. Srbija je s 60 litri piva na leto na 38. mestu po porabi piva na prebivalca.

Med številnimi znamkami (oziroma proizvajalci) piva naj omenim: Apatinsko, BIP, Jagodinsko, Jelen, Lav, MB, Niško (Nikšićko je črnogorsko), Valjevsko in Zaječarsko (te sem, razen niškega in jagodinskega, že preveril, bo pa še veliko dela). Bojda je srbski stout (vrsta temnega piva, ki se proizvaja s postopkom zgornjega vrenja) kraft pivovarne Salto iz Beograda najboljše pivo na svetu, ta pride prvi na vrsto!

Naslovnica pivovarne Salto

ŽGANE PIJAČE

(povzeto/prevod: Tradicionalna pića Balkana) Če je katera pijača v rangu nacionalnega bogastva skoraj vsake države na Balkanu, predvsem Srbije, potem je to balkanski viski – brandy. Beseda brandy je arabskega izvora in izhaja iz besede »al-rak« (prim. prev. znoj). Turki so prinesli žganje na balkanska tla v XV. stol. Sadje iz katerega se pripravlja žganje je naslednje: slive, marelice, breskve, murve, hruške, jabolka, kutine, fige, višnje, češnje, maline, robide, grozdje. Za izboljšanje okusa proizvajalci pri pripravi žganja dodajajo travo, lešnike, med in orehe.

Šljivovica je nacionalna pijača v Srbiji in Srbija je prva na svetu po pridelavi tega žganja. Vrste sliv, ki se uporabljajo za žganje so požegača, madžarka, stenli, rdeča ranka, metilaš, trnovača, čačanska rodna in belotica rana. Žal blagovna znamka v Srbiji ni zaščitena, zato jo Bolgari, Slovenci in Čehi prevzemajo in izpostavljajo v turističnem trženju svojih držav. Glede na to, ali se pri pripravi šljivovice dodaja trava ali brin, se pridobivajo nova žganja – zeliščna in brinjevec. Medovača je grozdno ali slivovo žganje, ki mu je dodana določena količina medu. Od tega, kateri med uporabimo in koliko ga dodamo pri pripravi napitka, je odvisna barva, okus in vonj medice. Večja ko je količina medu, slajši in gostejši je napitek.

Destilarna je prostor, kjer se proizvaja žganje. Tako kot vino nastaja v kleteh, so destilarne manjše ali večje tovarne, družinske ali industrijske, ki vsebujejo vse potrebno za pridelavo žganja po danih standardih. V Srbiji je ta posel zadnja leta večinoma povezan z malimi družinskimi podjetji, kar je super, saj trg dobiva ponudbo zelo kakovostnih žganih pijač, ki se res lahko kosajo z najboljšimi svetovnimi žganimi pijačami.

Žuta osa (facebook.com)

Ne glede na to, za kakšen aperitiv ali dižestiv se bomo odločili, za šljivovico, dunjevačo, medovačo, kruškovačo, šamar, žuto oso (najboljšo in bojda najdražjo šljivovico), si morda najprej ogledamo bogato ponudbo najboljših srbskih destilarn (2021 – na povezavi jih je sicer 21)

1. DESTILERIJA ZARIĆ (BEOGRAD). Preizkušeno kvaliteto nam že od leta 1946 prinaša destilarna Zarić. Znana je po proizvodnji slivovke – edine srbske rakije z zaščitenim geografskim poreklom, ki si zasluži in ponosno nosi svoje ime – Kraljica. Tu so tudi prepoznavna “Nostalgija”, žganje iz kutine, “Nirvana” iz hrušk in “Honey” medica, za katero družina Zarić pravi, da jo najbolje opisujejo kot poroko med “navideznim ženinom” – medom in “lepo nevesto”. – slivovo žganje. Destilarna Zarić je nastala v tradiciji in prostoru nekdanje slavne žganjekuhe “Povlen”, katere slava je zbledela v zadnjih dveh desetletjih do prihoda družine Zarić. Številne nagrade in priznanja so zanesljiv dokaz, da so požirki njihovega žganja čisti in kakovostni. Proizvodna zmogljivost destilarne Zarić je približno milijon litrov na leto. Za žganje se uporablja samo najkakovostnejše sadje, Zarić pa je ena najsodobnejših žganjarn v jugovzhodni Evropi.

2. DESTILARNA KRSTIĆ (KRALJEVO). Destilarna Krstić je mlada, a temelji na trdnih načelih in močnih stališčih. Ker se zavedajo, da pri proizvodnji in doseganju vrhunske kakovosti ni bližnjic, verjamejo, da je čas njihov zaveznik in ne nekaj, s čimer se je treba boriti. Tako so se v treh letih, kar so zraven, veliko naučili in naredili, najboljše pa obljubljajo, da jih šele čaka. Na svoje izdelke so zelo ponosni, kmalu pa pričakujemo še veliko novih okusov iz njihove destilarne. Do takrat pa uživajte z njunim dojenčkom – troglavskim žganjem, ki krepi telo, poživlja duha in podžiga ponos. V destilarni Krstić je sladkor strogo prepovedana beseda, prav tako dodajanje arom, barvil in podobnih dodatkov, ki poslabšajo kakovost in čistost njihovega izdelka.

Njihova žganja so čista in kvalitetna. Zahvaljujoč dolgoletnim izkušnjam tehnologov in najsodobnejši tehnologiji je vsako žganje od začetka (izbira sadja) do konca (zorenje žganja) drugačno obdelano in prav to mu daje posebno noto. V njihovi žganjarni nastajajo troglavske slive, maline, marelice, višnje, kutine in hruške. Ustanovitelj destilarne je uspešen športnik, nekdanji kapetan naše košarkarske reprezentance Nenad Krstić, ki se je preizkusil tako v evropski košarki kot tudi v ligi NBA, športne dvorane pa je zamenjal za novo strast – destilacijo.

Destilarna Tok (www.tok.rs)

3. DESTILARNA TOK (BEOGRAD). Žganja so ustvarjena z veliko ljubezni. “V naše izdelke smo vtkali najčistejša čustva in veliko volje ter v sestavi z znanjem ustvarili edinstveno blagovno znamko na žganjekuhni sceni Balkana” trdijo v tej destilarni, ki je iz družinske manufakture prerasla v proizvodnjo omejenih serij vrhunskih slivovk. Nasadi sliv sort rdeča ranka, požegača in trnovača ter sorte s skupnimi lastnostmi čačanske rodne in čačanske lepotice so osnovne in edine sestavine njihovih žganj. Uporabljajo izključno sadje iz lastnih sadovnjakov, kjer gojijo devet sort sliv. V Toku uporabljajo posebej zanje zasnovan aparat za destilacijo bakra, za katerega pravijo, da je prvi te vrste v Srbiji.

4. DESTILARNA ALEKSIĆ PRVI (GUBEREVAC). V osrčju Šumadije, skrita s svežim zelenim listjem in potopljena v modrino sliv, se nahaja Destilarna Aleksić Prvi, ki na tradicionalen način proizvaja nekaj najkakovostnejših srbskih žganj. Gružani so že od nekdaj pridelovali sadje in varili najboljša žganja, ki so bila poznana in priznana po vsem svetu. Sodoben obrat za proizvodnjo močnih alkoholnih pijač na tradicionalen način temelji na dolgoletni tradiciji žganja na tem območju. Proizvodni obrati se nahajajo v vasi Guberevac, na pol poti med Kraljevom in Kragujevcem. Gružanska Nit, žganje najvišje kakovosti, prepoznavno po svoji prefinjenosti in polnosti okusa, ki sta rezultat skrbno vodenega proizvodnega procesa, je pridelano iz lastnih nasadov s strogim izborom najkakovostnejših sadežev.

destilarna Trivulesk (destilerijaporecje.com)

5. DESTILARNA TRIVULESK (LESKOVAC). Proizvaja vse vrste sadnih žganj, med katerimi po kakovosti izstopa vilijamovka. Sadeži leskovških goric, ki so kot od boga dani za pridelavo vseh vrst sadja, kombinacija tradicionalne in sodobne tehnologije ter odlično strokovno osebje, so zanesljiv recept za pridobivanje najkakovostnejših žganj. Čeprav relativno mlada, ustanovljena leta 2015, je Trivunova destilarna za svoje izdelke prejela na desetine pomembnih nagrad in priznanj na mednarodnih in državnih tekmovanjih, še posebej pa je ponosna na to, da je trikratni zaporedni šampion kmetijskega sejma v Novem Sadu. za vrhunsko žganje. Letna zmogljivost destilarne je 50.000 steklenic. Proizvodni program sestavlja devet vrst žganja s 34 izdelki: viljamovka, marelično žganje, kutinovo žganje, slivovo žganje, jabolčnik, vinsko žganje, sadjevec, medica in specialna zeliščna žganja.