Že dobrih deset let je od tega, ko sem šel stavit, da se bom z Vrhnike zapeljal s kolesom do Rima. Po dobrih 30-tih letih sem si kupil novo kolo, cenejši češki Lumberjack, malo potreniral okrog Vrhnike in se leto kasneje (2003) s prijateljem, soimenjakom, zapeljal do Rima.

dva Milana pred Tomaž barom (2009)

Na Hrušico sem že pešačil, od Ogleja do Chioggie sem že bolj malo sedel, od tam naprej pa je šlo, kot da bi se rodil s kolesom. Ker sem z Arkolonavti v naslednjih desetih letih prekolesaril celo Evropo, sem se odločil, da mojo prvo (zgodovinsko) kolesarko turo ponovim še peš. Skoraj zagotovo se mi bo na vandranju pridružil še kakšen (največ pa šest).

po stari furmanski poti

Do Ravene bomo pešačili po najini stari kolesarski poti, tam pa se odcepimo od kolesarske, ki je peljala mimo Riminija, San Marina, Urbina, Gubbia, Assisija in Narnija, in pešačimo proti Rimu po stari vii Flaminia mimo Perugie, Todija in Ort. Vse od Vrhnike do Rima se bomo bolj ali manj držali stare romarske vie Romea, ki je v srednjem veku romarje vodila od Baltika do Ogleja (tudi Jantarjeva pot – ta del smo leta 2009 v celoti prekolesarili (1.850 km)) in naprej proti Rimu in Brindisiju (Jeruzalem).

Podrobnejše opise etap (pravzaprav bom pisal o zanimivostih ob poti) bom dodajal postopoma, že sedaj pa prilagam vse sledi po dnevih. Vsak dan se etapa konča v malo večjem kraju, kjer je možno dobiti tudi prenočišče (za tiste bolj komot, ki se jim s seboj ne bo dalo prenašati šotora in spalne vreče).

Vrhnika, Breg

I. PO VII GEMINA DO OGLEJA

Po vii Gemini pešačimo do Mirna, tam pa stara rimska cesta zavije proti Soči, mi pa jo mahnemo, iz znanega razloga čez Doberdob (slovenskih fantov grob). Cesta verjetno dobi svoje ime po XIII. rimski legiji – Legio XIII Gemina, ki jo zgradijo med letoma 14 in 9 pr.n.št. Sredi I. stol. pr. n. št. Rimljani povežejo Akvilejo z Navportom čez prelaz Ocra (Razdrto) pod Nanosom. Po najdbah (naselbina Dolgi grič nad Stranami, Jama pod Jamskim gradom) sklepamo, da se od Ocre cesta nadaljuje po severnem robu Pivške kotline, mimo Predjame in Studena do Planine, od tam pa bodisi čez Planinsko polje do Laz in pod Brestom ob avtocesti do Štampetovega mostu (t.i. dolinska cesta), bodisi čez Grčarevec do Vodic pri Kalcah (488 m n.m.), kjer naj bi stala postaja In Alpe Iulium, Do konca Logatca (med I. in IV. stol. stoji v bližini Narodnega doma pomembna poštna postaja Mansio Longatico) pelje rimska cesta po trasi sedanje glavne ceste, tam pa zavije desno čez preval med Raskovcem in Ljubljanskim vrhom (450 m n.m.) in se tako izogne keltskim potem speljanih čez prevala Cesarski vrh (486 m n.m.) in Prezid (546 m n.m.), še pod nadzorom gradišča na Strmici (626 m n.m.), dolinski cesti pa se priključi v bližini Štampetovega mostu.

Vrhnika, Hrib – tu nekdaj stoji rimska pet-stranska utrdba (III. stol.)

Ob koncu avgustejske dobe (prva polovica I. stol. n. št.) cesto iz Akvileje speljejo čez višji prelaz Ad Pirum (Hrušica, 867 m n.m.) – nova cesta v Akvileji zavije do Fare d’Isonzo (Pons Sontii) z mogočnim mostom čez Sočo, pelje mimo postaje Mutatio ad Fornulos nekje med Biljami in Bukovco) do Castra (Ajdovščina), od tu pa v strmino čez Col do Hrušice. Pri postaji In Alpe Iulium naj bi se cesta priključila cesti speljani čez Grčarevec. Pot čez Ocro je v uporabi do sredine I. stol., potem pa na njej promet proti Akvileji zamre, saj je nova cesta krajša za dan hoje (25 kilometrov). Od Štampetovega mostu, kjer se odcepi stranska cesta (via vicinalis) proti Verdu, se Via Gemina strmo spusti do Hriba, teče po južni strani cerkve sv. Pavla, Hribski potok preči južneje od današnjega mostu, nato pa je speljana bolj desno, oziroma vzhodneje od današnje Voljčeve ceste, se na Staro cesto priključi v bližini nekdanje kovačije (Stara cesta 35), nato teče po trasi Stare ceste do cerkve sv. Lenarta, od tam pa do rimskega vicusa Nauportus pri izvozu na avtocesto. O trasi pričajo odkriti rimski grobovi in deli rimske ceste na Hribu, Stari cesti, Klisu in ob Ljubljanski cesti.

Hrušica – Stara pošta, najvišja točka prve polovice poti do Rima (858 m n. m.)

01. Vrhnika–Logatec–Ajdovščina (Col) (42/42 km, 710/710 v.m. / 713 km)

Dobimo se, zaradi najdaljše etape že precej zgodaj zjutraj, v bližini nekdanjega sramotilnega stebra, ki je stal v samem središču nekdanjega trškega Brega (blizu informacijske table nasproti Cankarjevega spomenika). Pešačimo do cerkve sv. Lenarta, zaščitnika turških ujetnikov, po Stari cesti mimo številnih Cankarjevih spominskih obeležij do Hriba s cerkvijo Spreobrnjenja sv. Pavla, prečkamo glavno cesto in nadaljujemo po stari rimski in furmanski cesti. Po Železnem in Uscanem klancu ter Šporeju (zaradi železnice in AC je danes precej bolj položen) pripešačimo na Logaško planoto.

Doberdob, slovenskih fantov grob (2003)

Cesta se precej zravna, vendar je vse do Logatca še vedno precej valovita. V starem mestnem jedru zavijemo na Tržaško cesto, se podamo mimo Narodnega doma, kjer nekdaj stoji rimska poštna postaja Mansio Longaticum (mi bomo zagotovo že prej našli svoje napajališče) do Kalc, pešačimo mimo rimskega obrambnega sistema na Lanišču do Hrušice, rimskega Ad Pirum (video).V Stari pošti bo malo daljšo odmor, saj bo za nami že dve tretjini poti. Proti Ajdovščini se pot samo še spušča. Če bo na  Colu možno dobiti kakšno prenočišče, se etapa zaključi že tu. Kot zanimivst lahko omenim, da naj bi se nekje med Vrhpoljem in Ajdovščino odvijala bitka pri Mrzli reki, v kateri naj bi cesar Teodozij leta 394 ubranil krščansko vero.

02. Ajdovščina (Col)–Zalošče–Miren (26/68 km,  70/780 v.m. / 671 km)

Do Mirna se še držimo rimske ceste. Pot se že skoraj povsem zravna.  Žal ni kakšne zgledne poti ob reki Vipava, tako nas pot ob njej bodi šele drugo polovico etape.

03. Miren–Doberdob–Ronchi–Oglej (30/98 km, 120/900 v.m. / 645 km)   

Pri Mirnu prečkamo nekdanjo slovensko-italijansko mejo, na drugi strani pa se odcepimo od stare rimske ceste, danes tudi precej prometne povezave med Gorico in Vilešem in se raje odpravimo v osrčje ene zadnje soške bitke ob koncu I. sv. vojne med Šmihelom in Grmado.

Oglej – rimski forum in bazilika

V Dobrem dolu – Doberdobu (prvič omenjen leta 1179 kot Dobradan) – se še vedno lahko marsikje pogovorimo kar v slovenščini (tudi v barčku v samem vaškem središču, kjer bo prav primeren trenutek za prvi odmor), presenetijo (vsaj mene) pa te slovenska imena ulic – Ivana Cankarja, Lojzeta Bratuža, Gradnikove brigade… Nadaljujemo po vii Roma (ta gre zagotovo v pravo smer), se spustimo do tržaškega letališča Ronchi legionarjev (od tam naprej še 250 km pešačimo na nadmorski višini blizu ničle), prečkamo Sočo pri Pierisu in po 30-tih kilometrih prispemo v nekdaj pomembno starorimsko (rečno) pristanišče Aquliea (Oglej) – njihovo ozemlje se je raztezalo vse do Kamina pod Bevkami (ob sotočju Ljubljanice in Borovniščice je odkrit mejni kamen med Emono in Oglejem)), kasneje pa pomembno krščansko središče (Oglejski patriarhi).

na cilju Jantarjeve poti od Gdanska do Ogleja (2009)

Tu se nekdaj zaključuje tudi (že) predrimska jantarjeva pot. Ogledati si seveda velja tako stari rimski forum (UNESCO) kot mogočno baziliko Marijinega vnebovzetja, zgrajene že v času Teodozija in predelane leta 1031, še posebej talne mozaike (750 m², Salomonov vozel, Dobri pastir)).

***** se nadaljuje *****

04. Oglej – Cervignano – Palazzolo (29/127 km, 10/910 v.m. / 615 km)

05. Palazzolo – Latesana – Ottava Presa (28/155 km, 10/920 v.m. / 586 km)

06. Ottava Presa – Lido di Jesolo (31/186 km, 10/930 v.m. / 558 km)

07. Lido – Punta Sabbione – Chioggia (41/227 km, 10/940 / 527 km)

08. Chioggia – Taglio di Po (29/256 km, 10/950 v.m. / 486 km)

09. Taglio di Po – Lido delle Nazioni (36/292 km, 10/960 v.m. / 457 km)

10. Lido delle Nazioni – Marina Romea (31/323 km, 10/970 v.m. / 421 km)

11. Marina Romea – San Zaccaria (29/352 km, 10/980 v.m. / 390 km)

12. San Zaccaria – Gualdo (32/384 km, 120/1.100 v.m. / 361 km)

13. Gualdo – San Piero in Bagno (35/419 km, 700/1.800 v.m. / 329 km)

14. San Piero – Pieve Santo Stefano (34/453 km, 740/2.540 v.m. / 294 km)

15. Pieve Santo Stefano – Citta di Castello (35/488 km, 190/2.730 v.m. / 260 km)

16. Citta di Castello – Pierantonio ( 29/517 km, 100/2.830 v.m. / 225 km)

17. Pierantonio – Perugia (28/545 km, 470/3.300 v.m. / 196 km)

18. Perugi – Todi (36/581 km, 410/3.710 v.m. / 168 km)

19. Todi – Dunarobba – Sambucetole (28/609 km, 450/4.160 v.m. / 132 km)

20. Sambucetole – Amelia – Orte Scalo (25/634 km, 240/4.400 v.m. / 104 km)

21. Orte Scalo – Civita Castellana (19/653 km, 180/4.580 v.m. / 79 km)

22. Civita Castellana – Riano (32/685 km. 320/4.900 v.m. / 60 km)

23. Riano – Rim (28/713 km, 100/5.000 v.m. / 28 km)