2. dan: Nijmegen – Duisburg

by
No comments yet

REN

REN, ST. GOARSHAUSEN, GRAD KATZ

(latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki se začne v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem švicarskih Alpah, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihten-štajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem. Največje mesto na reki Ren je Köln v Nemčiji z 1.060.582 prebivalci (31. december 2015). To je druga najdaljša reka v srednji in zahodni Evropi (za Donavo), s približno dolžino 1230 km, s povprečnim pretokom okoli 2900 m3/s.

Ren in Donava sta oblikovali najbolj severne celinske meje rimskega imperija in že od tistih dni je Ren pomembna in plovna vodna pot za opravljanje trgovine in prevoz blaga globoko v notranjost. Številni gradovi in utrdbe ob Renu pričajo o njegovem pomenu kot transportni poti v Svetem rimskem cesarstvu. V moderni dobi je postal simbol nemškega nacionalizma. (več).

DUISBURG, “KOPENSKO” PRISTANIŠČE

DUISBURG (500.000 PREB.)

leži prometni cesti proti letališču Düssel-dorf  V zgodnjem srednjem veku (prvič omenjeni leta 883)  je tu sedež frankovskih kraljev.

Duisburg je konglomerat številnih mest in manjših naselij. Po velikosti je petnajsto nemško mesto in največje v deželi North Rhine-Westphalia, Mesto je poznano po jeklarski industriji. Na Univerzi Duisburg-Essen je vpisano skoraj 40.000 študentov in sodi med največje nemške univerze.


NEKAJ ZANIMIVOSTI:
  • Muzej Lehmbruck (leži v parku Immanuela Kanta Park in je posvečen delu v Duisburgu živečega kiparja Wilhelma Lehmbrucka. Obsega 100 del, pa tudi razne skice, študije, risbe in slike. Odledamo si tudi kipe Alberta Giacomettija, Josepha Beuysa, Picassa in drugih. Nekaj je tudi slik (XIX. in XX. stol.);
  • Krajinski park Duisburg Nord (tla od leta 1985 zapuščene jeklarne s številnimi mostovi in dimniki zasadijo z rastlinjem, da odstranjo onesnaženje iz tal  in ga preuredijo v park, ki danes sodi med najzanimivejše mestne parke na svetu);
  • Notranje (»kopensko«) pristanišče (Od industrijske revolucije v XIX. stol. je bilo pristanišče poznano kot “kruhova košara Ruhrja”, ki je hranila zrna v titanskih kaščah, vse do.do leta 1960 pa je tu središče industrijskega dogajanja v Duisburgu. Danes so tu parki, muzeji, restavracije in vodne družbe, večinoma v predelanih iz opeke grajenih industrijskih stavbah);
  • Muzej nemške celinske plovbe (v nekdanjem javnem koplališču zgrajenem v stilu Art Nouveau (1910) muzej o družbeni in tehnični zgodovini plovbe po celinskih plovnih poteh);

    TIGER IN ŽELVA

  • Muzej Küppersmühle (sedemnad-stropna zgradba (1908) v notranjem pristanlišču, nekdaj kašča  z 42-metrskim kovinskim silosom (1934) je posvečena sodobni umetnosti);
  • Tiger in želva, magična gora – instalacija (6 km iz centra,galvanizirano jeklo);
  • Mestna hiša (v industrijski revoluciji v XIX. stol. je v stoletju število prebivalcev s 4.500 naraslo na 100.000. Mestno hišo zgradijo dvakrat. Obstoječo na Mestnem trgu (arhitekt Friedrich Ratzel) z 67 metrov visokim stolpom, zgradijo v XX, stol v historičnem slogu, ob tem pa porušijo 20 stavb);
  • Mercator-Brunnen (vodnjak, 1878, poimenovan po flamsko-nemškem kartografu Gerardusu Mercatorju (1512–1594, avtor Svetovne mape (1569) s t.i. Merkatorjevo projekcijo), ki je zadnjih 30 let preživel v Duisburgu)
  • Arheološko območje Gornji trg (z izkopavanji začno leta 1980, odkrijejo ostanke srednjeveškega trga (900–1300) z mestno hišo (1300);
  • Duisburgški živalski vrt (16 Ha, 300 živalskih vrst);
  • Cerkev sv. Odrešenika (1300, zgradba je ena najlepših primerkov pozne gotike, notranjost je renesančna (prižnica) z več spomeniki, med njimi tudi Mercatorjev; mogočen zvonik poškodovan v II. svetovni vojni);
  • Mestni kulturni in zgodovinski muzej (ob vodi notranjega pristanišča, nekdanji mlin za žito z začetka XX. stol.);
  • Königstraße (nakupovalno središče);
  • Opatija Kamp (leta 1123 jo da zgraditi kölnski nadškof Friderik I., je najstarejši nemški cistercijanski samostan, sekulariziran leta 1802. Po II. svetovni vojni je do 2010 v njemu manjša karmeličanska skupnost. Samostan leži v večjem parku).
POVEZAVE:

 

 

Comments are closed