3. DAN: DUISBURG – DUSSELDORF – BAD HONNINGEN

by
No comments yet

DUSSELDORF

DUISBURG (582.000 PREB.)

je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija in gospodarsko središče Nemčije. Zelo gosto naseljeno se razprostira ob reki Ren. Velemestno območje Ren-Porurje sámo ima več kot 10 milijonov prebivalcev. Düsseldorf je znan po svojih mnogih dogodkih ter tudi po svoji modi in mnogih sejmih.

Med največjimi zanimivostmi so luksuzno nakupovalno središče (Königsallee), rokokojski grad Benrath, staro mestno jedro (Altstadt), danes poznano kot najdaljši bar na svetu, s staro mestno hišo (1573), Düsseldorfsko pristanišče s številnimi modernimi zgradbami, zgodovinsko četrt Kaiserswerth z ruševinami gradu rimskega svetega cesarja Frederika I. Rdečebradca, grad Heltorf, njvečja palača v Düsseldorfu, od leta 1662 bivališče plemiške družine Grafen von Spee, star mestni park (Hofgarten), grad Jägerhof, stara lovski dvorec, danes  Goethejev muzej.

POVEZAVE

LEVERKUSEN (163.000 PREB.)

LEVERKUSEN, JAPONSKI VRT

Mesto je poznano predvsem po farmacevtski industriji Bayer in nogometnem klubu Bayer 04 Leverkusen. V jedru današnjega mesta je že v XII. stol. stala vas Wiesdorf. Med Kõlnsko vojno (1583–1588) je vila pa opustošena. Celotno območje je ostalo kmečko do XIX. stol., ko se začne razvijati kemična industrija. Leta 1860 na tem mestu kemik Karl Leverkus zgradi v Kahlberg in Wiesdorf dve tovarni za proizvodnjo modrega ultramarina, združeni naselji pa poimenuje po sebi. Podjetje prevzame Bayer leta 1891.

Med večjimi zanimivostmi so BayArena (nogometni stadion Bayer Leverkusna), muzej industrije (Freudenthaler Sensenhammer), baročni grad Morsbroich (danes je v njemu muzej sodobne umetnosti), 73 metrov visok vodni stolp Leverkusen-Bürrig, park ob Renu, Japonski vrt, delavska četrt, zgodovinski plavajoči most in mavzolej Karla Duisberga.

POVEZAVE

KÖLN (1.060.000 PREB.)

Köln, 1411

po kölnsko Kölle, po slovensko tudi Kelmorajn, je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in četrto največjo mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu). Nahaja se v metropolitanski regiji Ren-Ruhr, ki je ena glavnih evropskih metropolitanskih regij in z več kot desetimi milijoni prebivalcev največja v Nemčiji. Köln leži na obeh straneh reke Ren,

Köln je ustanovljen na ozemlju Ubiiev v I. stol. kot rimska Colonia Claudia Ara Agrippinensium, od katere dobi tudi ime. Mesto deluje glavno mesto rimske province Spodnja Germanija  (Germania Inferior) in kot sedež rimske vojske v regiji do leta 462, ko ga zasedejo Franki. V srednjem veku skozenj potekajo najpomembnejše trgovske poti med vzhodom in zahodom Evrope.

Köln je eden od vodilnih članov hanzeatski zvezi mest in med največjimi mesti severno od Alp v srednjeveških in renesančnih časih. Do druge svetovne vojne je mesto doživi več zasedb, od Francozov in tudi Britancev (1918-1926). Köln je med drugo svetovno vojno med najbolj bombardiranimi mesti v Nemčiji, Royal Air Force (RAF) na mesto odvrže  kar 34.711 dolgih ton bomb. Bombardiranje število prebivalcev zmanjša za 95%, predvsem zaradi evakuacije in uničil skoraj celotno mesto.

Köln, 2013

Köln je velik kulturni center v Porenju. Gosti več kot trideset muzejev in stotine galerij. Razstave segajo od lokalnih, rimskih arheoloških najdb do sodobne grafike in kiparstva. Kölnski sejem gosti številne razstave, kot na primer Art Cologne, imm Cologne, Gamescom in Photokino.

Vredno ogleda:

  • Stolnica

    Stolnica v Kölnu posvečena sv. Petru in s. Mariji ((Kölner Dom), mojstrovina visoke gotike in ena. Graditi jo začno v XII. stol. za hrambo relikvarija Svetih Treh kraljev. Stolpa sta visoka po 157 metrov (do vrha s čudovitim razgledom vodi 500 stopnic), notranjost obsega več kot 6.000 m2, streho pa podpira 56 stebrov. Cerkev hrani še reljef Češčenje Kraljev (1440), sobo zakladov s starimi relikvariji in rokopisi in druge zaklade. Stolnica je sedež katoliškega nadškofa v Kölnu in je vpisana na seznam Unescove svetovne kulture dediščine);

  • Mestna hiša (Rathaus) se v okrožju Innenstadt, med dvema trgoma Rathausplatz in Alter Markt. V njej deluje del mestne uprave, vključno z Mestnim svetom in uradom župana. To je najstarejša mestna dvorana v Nemčiji z dokumentirano zgodovino okoli 900 let. Zgodovina Mestnega sveta sega v XI. stol. in je odličen primer samo-pridobljene občinske avtonomije srednjeveških mest. Današnji stavbni kompleks je sestavljen iz več objektov, dodanih zaporedoma v različnih arhitekturnih slogih: obsega zgodovinsko Mestno hišo iz XIV ali XV. stol., gotski stolp z renesančno ložo (XVI. stol.), in samostan (Löwenhof) in atrij (Piazzetta) iz XX. stol.);

    Mestna hiša

  • Staro mesto (je manjše od mnogih drugih, saj je 80% mesta porušeno v bombardiranjih. Še vedno pa so vredne ogleda številne ulice, predvsem tiste ob Renu in romanska (na mestu stare kapele iz leta 960, sedanja zgrajena med letoma 1150 in 1250) cerkev Velikega sv. Martina);
  • Univerza v Kölnu (Universität zu Köln) je ena najstarejših in največjih evropskih univerz.  Ustanovljena je  leta 1388, nato zaprta leta 1798 in ponovno odprta leta 1919. Je četrta najstarejša univerza v Svetem rimskem cesarstvu; ustavno listino je podpisal papež Urban VI.

Ogleda vredni so tudi številni muzeji (Wallraf-Richartz und Ludwig, Gorčični, Čokoladni, Mestni), botanični (XIX. stol.) in živalski (1860) vrt, Dokumentacijski center nacizma, se z ladjo zapeljati po Renu ali se čez reko zapeljati z gondolo (1957) ali pa iti le po nakupih v Belgijsko četrt.

POVEZAVE

Bonn (318.809 PREB.)

Bonn, trdnjava Godesburg

je zvezno mesto (Bundesstadt) na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija. Nahaja se v južnem delu regije Ren-Ruhr, največjega metropolitanskega območja Nemčije z več kot 11 milijoni prebivalcev.

Območje naseljujejo že v kameni dobi, o čemer pričajo 14.000 let star dvojni grob iz okrožja Oberkassel in jarek ter lesene palisade odkrite na območju Venusberg iz okoli 4080 pr. n. št. Zgodovinarji menijo, da je mesto ustanovljeno v I. stol. pr. n. št. (okrog leta 12 pr. n. št.) kot rimsko naselje in je eno najstarejših nemških mest, Še pred tem je vojska sem preseli Ubije, germansko plemensko skupnost povezane z Rimom. Latinsko ime za to naselje je Bonna, ki lahko izhaja od imena prvotnega prebivalstva tega in mnogih drugih naselij na tem območju, Eburonov. Eburoni so bili člani velike plemenske koalicije, ki jo Cezar uniči v vojni v Galiji med letoma 53 in 51 pr. n. št. V I. stol. vojska izbere zemljišče severno od nastajajočega mesta in zgradi velik vojaški objekta Castra Bonnensis (dobesedno Trdnjava Bonn), sprva lesen, nato pa obnovljen v kamnu.

Bonski Münster

Rimska utrdba je bila največja trdnjavo svojega tipa, znana iz antičnega sveta, zgrajena za namestitev celotne cesarske legije in pomožnega osebja. Zavzemala je površino približno 250.000 kvadratnih metrov. Med zidovi je bila gosta mreža ulic in množica objektov. Najdlje je med legijami v Bonnu nameščena I. legija Minervia (Prima Legio Minervia). Deli naselja se ohranijo do srednjega veka, ko mesto imenujejo Bonnburg in ga uporabljali frankovski kralji, dokler so na oblasti. Sčasoma veliko gradbenega materiala uporabijo pri gradnji mestnega obzidja v XIII. stol. Sterntor (zvezdna vrata) v središču mesta so rekonstrukcija zadnjih ostankov srednjeveškega obzidja.

Iz utrdbe, Bonnburg, kot tudi iz novega srednjeveškega naselja usmerjenega na jug, kjer je kasneje nastal Bonski Münster, je zraslo srednjeveško mesto Bonn. Med XI. in XIII. stol. je v romanskem slogu zgrajena cerkev Bonnski Münster (bazilika sv. Martina), leta 1597 pa Bonn postane sedež nadškofije iz Kölna. Mesto pridobi večji vpliv in se bistveno poveča. Od leta 1597 do 1794 je Bonn glavno mesto volilnega okraja Köln in sedež nadškofje in knezoškofov iz Kölna. Med obleganjem leta 1689 v času devetletne vojne je Bonn močno bombardiran ko sile nizozemske republike in volilni knez Brandenburga oblegajo in zavzamejo Bonn.

Volilni knez Clemens Avgust (vladal 1723–1761) odredi gradnjo številnih baročnih zgradb, ki še danes mestu dajejo svoj značaj. Še en pomemben bonski vladar je nadvojvoda Max Franz Avstrijski (vladal 1784-1794), ki ustanovi univerzo in zdraviliško četrt Bad Godesberg, poleg tega pa je mecen mladega Ludwiga van Beethovna, rojenega v Bonnu leta 1770 (financira skladateljevo prvo pot na Dunaj).

Vredno ogleda:
POVEZAVE

BAD HONNINGEN (5.800 preb.)

Arheološke najdbe kažejo, da je kraj naseljen že v rimskem času. Rimski Limes, meja med Germanio Inferior in Superior je potekala med Bad Hönningen in Rheinbrohilom, zgrajen pa je manjši castellum. Leta 1972 rekonstruirajo rimski opazovalni stolp. V dokumentih je prvič omenjen leta 1019 kot Besitztum Hohingen. Med Tridesetletno vojno je leta 1632 Bad Hönningen, razen dvanajst hiš, v celoti.požgan. Prvo termalno kopališče v zdravstvene namene je zgrajeno leta 1895.

Zanimivosti:
  • neo-gotski Grad Arenfels (1840);
  • Hohe Haus (hiša zgrajena za nadškofa Rabana von Helmstatt leta 143, danes je v njej mestni muzej);
  • ostanki rimskega Limesa z muzejem Limes Center (območje je od leta 2005 vpisano v Unescovo svetovno dediščino);
  • Schlossberg (največji vinograd ob srednjem Renu, 9 Ha).
 

Comments are closed