54 km, 1.180 v.m. Prvi kolesarski dan nas čaka en daljši klanec, ko se na 22 km dvignemo za 830 metrov. Le v zadnjem delu je klanec nekoliko bolj strm (povprečno malo manj kot 9%).

TRASA: ARCIDOSSO – CELLENA – SELVENA – SANT fiora

selvena

Vas je naseljena že v času Etruščanov in Rimljanov, ki tu kopljejo cinabarit. V srednjem veku, v IX. stol., Aldobrandeschi na vrhu griča zgradijo mogočno utrdb poimenvana Rocca Silvana.

Triana

V Triani si bomo ogledali Trianski grad iz leta 760, prav tako v lasti Aldobrandeschov, ki ga kasneje dogradi gosposka Sforza iz Santa Fiore (je ohranil srednjeveško obzidje), župno cerkev sv. Bernarda iz leta 1780 (zgradi gosposka Piccolomini) in manjšo grajsko kapelo Madone iz Loreta.

Petricci

• župna cerkev sv- Jožefa (XVIII. stol.) z zvonikom iz leta 1881;
• ruševine samostan sv. Justa.

Mineštra s čičerko in kostanjem z okusom po rožmarinu (Minestra di ceci e marroni al profumo di rosmarino)

SESTAVINE (za 4 osebe): 20 dag črne čičerke (čičerka ravnih brazd – ceci del solco dritto) in Valentana, 20 dag testenin tipa germina (kratke testenine v obliki polkroga – tudi crestine ali zitellini), tri dag maščobe od pršuta, osem debeloplodnih kostanjev (marroni) iz Latere, štirje olupljeni paradižniki, liter goveje juhe, dva stroka rdečega česna iz Procena, sol, poper, vejica rožmarina, rdeča pekoča paprika, dve žlici izjemno deviškega oljčnega olja iz Gradolija.

mineštra s čičeriko

PRIPRAVA: Čičerko namakajte čez noč (12 ur) v slani vodi in s ščepcem jedilne sode, odcedite vodo, nato pa jo nekaj ur kuhajte v malo vode. Zarežite kostanj in ga v pečici ali  ponvi pecite 30 minut, potem ga olupite in sesekljajte. Olupite še česen, operite in osušite vejico rožmarina ter odstranite lističe. Sesekljajte še maščobo, rdeči česen in rožmarin, stresite v posodo z oljčnim oljem in popražite. Odcedite čičerko (za pozneje prihranite kakšno žlico tekočine, v kateri se je čičerka kuhala) in jo polovico pretlačite. Pretla-čeno in celo čičerko dajte v posodo s popraženo maščobo, česnom in rožmarinom, dodajte še tekočino, v kateri se je čičerka kuhala, in pražite še pet minut, da tekočina izpari. Dodajte na koščke narezan paradižnik, po petih minutah pa vmešajte še govejo juho. Pokrijte posodo in na slabem ognju kuhajte še deset minut. Po želji še posolite, in zakuhajte še testenine.

SANTA FIORA

Santa Fiora

(687 m n. m., 2800 preb.) je prvič omenjena leta 890 v dokumentu o lastništvu opatije sv. Odrešenika. V XI. stol. pripade gosposki Aldobrandeschov, ki leta 1082 začnejo graditi grad in mestno obzidje, moč opatije sv. Odrešenika pa tako postopoma prehaja na grofe Aldobrandesche iz Santa Fiore. V XV. stol. se posesti želi polastiti občina Siena – Santa Fiori črno prihodnost napoveduje že Dante v Vicah (pesem VI, 111): “e vedrai Santafior com’ è oscura” (in boš videl, kako mračna bo Santa Fiora). Guidu Aldobrandeschu ugrabijo Sienčani tri hčere, njegove edine potomke, da bi prek njih prišli do različnih delov grofije, vendar jim ne uspe. Cecilia Aldobrandeschi se poroči z grofom Bosiom Sforza iz Santa Fiore, celotna grofija pa preide pod Sforze. Z Bosiovim sinom Guidom dosežejo Sforze največjo moč, saj se Guido poroči s Francesco Farnese in s tem postane sorodnik papeža Pavla III. Farneseja. Leta 1575 Sforze na temeljih stare utrdbe Aldobrandeschov pozidajo novo palačo (Sforza Cesarini), od stare utrdbe pa ostanejo dva srednjeveška stolpa (stolp Aldobrandeschov, stolp z uro) in gotski lok. Moč Sforzev zaide v XVII. stol., saj grofijo leta 1624 zasede toskanski veliki vojvoda Leopold II. Medičejski.

Arcidosso – Santa Fiora

V srednjem veku je Santa Fiora pomembna predvsem zaradi lastništva posestev z bogatimi nahajališči rudnin pod goro Amiata – kopljejo predvsem cinober in iz njega pridobivajo živo srebro.

Poleg srednjeveškega ribnika s tekočo vodo (ribogojnica postrvi in krapov) s kipom Tritona in izvirom reke Fiora je v mestu še cela vrsta zanimivih cerkev. Med najstarejšimi sta cerkev sv. nadangela Mihaela (posvečena leta 1146, leta 1309 pripade avguštincem, cerkev pa preimenujejo po sv. Avguštinu, današnja podoba cerkve je iz leta 1681, zvonik pa iz XIV. stol.) in župna cerkev sv. Flore in sv. Lucille (omenjena že leta 1142, obnovljena sredi XV. stol., dokončno predelana pa v XVIII. stol., pročelje je renesančno z gotskimi dodatki, pod katerimi je grb Aldobrandeschov, notranjost je razdeljena na tri ladje, ogledati pa si je treba predvsem kipe iz žgane gline (1465–1490)). Precej mlajše so cerkev Odobritve (Suffragio) oziroma Božje milosti (Misericordia) z začetka XVIII. stol., cerkev sv. Klare (1705) in mala cerkev Marije Snežne ob ribniku (zato ji pravijo tudi cerkev sv. Marije ribnika, v notranjosti, v ovalih, svetnike nariše Francesco Nasini (1640)). V Santa Fiori so ob cesti Lunga še vidne stavbe nekdanjega židovskega geta (Židje pribežijo sem iz Rima sredi XV. stol.), za sinagogo pa se izgubijo vse sledi.

MERJASEC PO LOVSKO (CINGHIALE ALLA CACCIATORA)

Merjasci so najtipičnejša divjad v Maremi in okoliškem hribovju, zato je temu primerno zelo veliko receptov z merjaščevim mesom. Najbolj razširjen je merjaščev golaž po lovsko, ki pa se od kraja do kraja razlikuje. Ponekod ga pripravljajo z belim, drugod s črnim vinom, v katerem domačini marinirajo merjaščevo meso, razlikujejo pa se tudi začimbe – ponekod dodajo lovor in žajbelj, drugod kakšne druge začimbe. Predlagam osnovni recept.

golaž divjega prašiča

SESTAVINE: kilogram dobro uležanega merjaščevega mesa, za marinado čebuli, korenčka, stebli zelene, vejica rožmarina, žlici oljčnega olja in pol litra rdečega vina, za lovsko omako pa strok česna, pretlačenega z vilico, polovica na drobno sesekljane čebule, pet žlic oljčnega olja, 30 dag paradižnikove mezge, pekoča rdeča paprika in sol.

PRIPRAVA: čebulo, korenje in zeleno narežite na večje kose in jih popražite na malo olja. Na koščke narezano meso stresite v posodo skupaj z vinom, rožmarinom in popraženo zelenjavo ter ga namakajte čez noč. Meso odcedite, osušite (tekočino shranite) in ga razporedite po močno ogreti teflonski ponvi, da odda vodo, to pa odstranite. V prostorno lončeno posoda vlijte oljčno olje, dodajte pretlačen česen, sesekljano čebulo in pekočo rdečo papriko ter vse skupaj počasi pražite. Dodajte paradižnikovo mezgo, posolite in kuhajte deset minut, nato dodajte še meso, solite po potrebi in kuhajte še najmanj dve uri. Občasno prilivajte tekočino, v kateri se je mariniralo meso.

Omeniti je treba še samostan presvete Trojice v bližnji Selvi (ob poti proti kastelu Azzara). V XI. stol. Aldobrandeschi zgradijo majhno cerkev presvete Trojice v gozdu Plešaste gore (Santissima Trinità nella Selva di Monte Calvo), kmalu nato pa prizidajo še majhno puščavniško bivališče (romitorio). Guido Sforza v letih 1488 in 1489 obnovi in razširi preprosto puščavniško naselje ter ga dodeli frančiškanom, ti pa ga upravljajo skoraj do današnjih dni. Nad staro cerkvijo nadzida novo cerkev sv. Štefana, v njej pa je tudi pokopan (1508), potem ko v samostanu preživi nekaj zadnjih let. V notranjosti cerkve je najpomem-bnejša oltarna slika Vnebovzetje Device s sv. Hieronimom, sv. Tomažem in sv. Frančiškom sienskega slikarja Girolama di Benvenuta (1470–1524), ki je morda znan predvsem po poslikavi vitražnih oken v stolnici v Grossetu. Bolj kot zanimivost naj omenim še zgornji del lobanje, verjetno krokodilje – krokodil naj bi ušel iz ribnika v Santa Fiori – v relikviariju v sobi nasproti zakristije. Po ljudskem izročilu naj bi lobanja pripadala hudičevi kači ali gozdnemu zmaju, ki je ob konca XV. stol. sejal strah med okoliškimi prebivalci.