Letošnja, že trinajsta ar-kolo-navtska avantura (če prištejem še nekaj neuradnih (oziroma še ne ar-kolo-navtskih potepanj – Vrhnika-Rim Budimpešta-Konstanca, po Romuniji, Firence-Rim – pa sedemnajsta) nas je peljala od Berlina do Dunaja večinoma po kolesarskih poteh ob Elbi, Vltavi in Donavi, pa tudi, ko smo se od Vltave odcepili proti Donavi, smo večinoma imeli označene kolesarske poti. Vreme nam je tudi tokrat že pregovorno dobro služilo (pravijo, da ko jaz organiziram kolesarsko potepanje je vedno lepo vreme, le od Gdanska do Madžarske meje nas je dva tedna pralo), le enkrat nas je pošteno namočilo, vendar dobre polovice kolesarjev tudi to ni zmotilo. Nekaj juter je bilo tudi precej mrzlih, ko temperatura ni dosegla desetih stopinj.
Trinajsto ar-kolo-navsko turo smo zaključili v petek trinajstega. Brez prask ali počenih pnevmatik.
Če smo pričakovali, da bo relativno poceni na Češkem, pa so nas normalne cene presenetile tudi v Nemčiji, kjer le cena kave precej odstopa od naših cen (enako tudi na Češkem in v Avstriji, pa še dobra ni). V Nemčiji in na Češkem smo nekateri navalili predvsem na švajn akse (schwein axe – krača) oziroma na veprove koleno, v Avstriji pa na dunajske zrezke (obilne porcije (kot v Ribiškem domu ali še večje) s krompirjem tudi manj kot 10 evrov, krigla piva pa od 3,50 do 4,50 evrov, tudi na Dunaju)).
Slikovno reportažo je pripravila naša dolgoletna ar-kolo-navtka Marina >>> Berlin-Dunaj 2019
Tukaj pa le malo kulinarike in pivo:
Comments are closed