Vrhnika, 26. 2. 2019, 15. 6. 2019

Menim, da vrhniški odsek načrtovane državne kolesarske ceste po Barju med Borovnico in Horjulom, ni najbolj posrečen, predvsem pa je nemarno drag, tako da stroški ne opravičujejo dodane vrednosti. Še vedno je tudi prisotna miselnost, da se kolesarske poti gradijo na »najbolj enostaven« način, ob glavnih prometnicah, kjer je največ državne ali občinske lastnine. Že dolgo je v svetu trend, da se kolesarske poti čimbolj oddaljijo od prometnih cest. Pri načrtovani barjanski poti gre spet za »klasiko« kolesarskih poti na Vrhniškem in v širši okolici (izjema je sicer občina Log-Dragomer), enkrat bo kolesarska pot dvosmerna, drugič bo po vsaki strani ceste potekal po en pas (od meje z Občino Log–Dragomer–Vrhnika kolesarji na državni kolesarki poti D1 v smeri Vrhnike vsaj štirikrat prečkajo prometno državno cesto Ljubljana–Vrhnika!), pa po cesti in pločniku, kjer bodo zagotovo spet številne skakalnice – med mejo z Občino Log-Dragomer in parkiriščem P&R v Sinji Gorici jih je več kot 40. In potem se čudimo, zakaj kolesarji ne vozijo po »kolesarski« poteh oziroma skakalnicah in s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu, ter povrhu vsega predstavljajo še oviro na poti. In jezo avtomobilistov!

Kako si predstavljam kolesarske poti (poudarek je na naravi/okolici, ne na asfaltu)

Prelistal sem dokumentacijo IDP predloga povezave med Borovnico in Horjulom na odseku med Bistro in mejo Občine Vrhniko s horjulsko občino (v nadaljevanju: Mreža), a se v podrobnosti nisem spuščal. Menim, da so dokumenti pripravljeni korektno, vendar pa je predlagana trasa poti daleč od idealne, pravzaprav je izbrana najslabša in tudi najdražja možna varianta. Verjetno je taka trasa predlagana v Projektu celostne prometne infrastrukture na Vrhniki in projektanti nanjo niso imeli vpliva in/ali druge možnosti.

Naj zapišem le nekaj opazk oziroma opomb:

• Del državne ceste med Vrhniko in Bistro je obnovljena in ob cesti so novi pločniki, ki so bili za Občino Vrhnika kar draga investicija;
• Del državne ceste na odseku od Pritiska (Podgore) do Bistre je v slabem stanju in ozka. Če je načrtovana kolesarska pot ob tej cesti z namenom, da se s kolesarsko potjo obnovi še (državna) cesta predlagamo, da naj bo najprej jasno zapisano, kdaj bo država cesto prenovila in kako, in tisto kako se naj vključi v nov projekt;
• Zanima nas, zakaj kolesarska pot pred avtocesto zavije desno proti Kotnikovim bajerjem, ali gre le zaradi opravičevanja novega mostu čez Ljubljanico, ali so kakšni drugi konkretni razlogi, kot da Verjane odrežemo od nove kolesarske poti in da kolesarje prikrajšamo za krajevne zanimivosti na Vrhniki?

Ko bo (oziroma če bo) zgrajen izvoz z avtoceste v smeri Bistre, se bo sem preusmeril ves tovorni promet iz Verda in Borovnice, v obrazni smeri pa se bo tovorni promet preusmeril z avtoceste ter Verda in Borovnice preko novega mostu v Sinjo Gorico in po načrtovani južni obvoznici do Obrtne cone in proti Horjulu. Cesto med križiščem v Verdu in Črnim Orlom na Vrhniki se tako lahko zapre za ves tovorni promet (razen dostave v Janezovo vas), enako pa se lahko po tem, ko bo obvozna cesta do Obrtne cone zgrajena, za tovorni promet zapre tudi Robova cesta od cerkve sv. Lenarta do odcepa za OŠ Antona Martina Slomška. Kar samo po sebi se ponuja, da kolesarsko pot speljemo po (ob) sedanji (zaenkrat še s tovornim prometom obremenjeni) cesti. V primeru, da se potrdi prvotni predlog, potem zagotovo manjka krožišče na križišču Ljubljanske ceste z Opekarsko/Kolodvorsko cesto (morda je kje v tekstu sicer to zapisano?). 

Če bo kolesarska pot vendarle speljana po predlogu Mreže (1) do mostu čez Ljubijo, potem predlagamo, da se upoštevata predlog izgradnje povezovalne ceste, ki bo preusmerila tovorni prometa (kamione iz kamnoloma) mimo Verda in študijo prenove Kotnik-Lenarčičevega posestva (Vrhniški razgledi, 4/2003, str. 25–75). Se pravi, kolesarska pot naj bi pri podvozu pod avtocesto namesto desno zavila levo (2) na načrtovano obvoznico (predvidi se dvosmerna kolesarska pot), nato po nekaj desetih metrih zavila desno (3) čez Kotnik-Lenarčičevo posestvo (če bo kakšen lastniški problem pa mimo bara Krnica (4)), po brvi čez Ljubljanico na Lošco, nato po nekdanjem hruškovem drevoredu (5, KO Vrhnika, parc. šr. 2855/5), po poti Ob Ljubljanici (6, travnik, KO Vrhnika, parc. št. 2805/2, 2805/3, 2802/25), 100 metrov po parcelni številki Ljubljanice (7, KO Vrhnika, parc. št. 2894/4 in čez Športni park (8) do parkirišča pred OŠ Janeza Mraka. Kolesarsko pot med brvjo čez Ljubljanico v Verdu in brvjo pri Športnem parku načrtujemo v projektu Zelena dolina Šentflorjanska s t.i. Koliščarski kolesarski poti (KKP) od Doživljajskega razstavišča Ljubljanice (DRL) do Špice v Ljubljani). Če bi se zataknilo s soglasji (7), lahko do parkirišča pred OŠ Janeza Mraka speljemo traso kolesarske poti tudi po Kopališki ulici (9) in šolski poti (10). Od tam se v obeh primerih lahko do P&R zapeljemo po obstoječi kolesarski poti.

Pot bi sicer lahko speljali tudi po kolovozu (11) vzporedno s predlogom Mreže, le na drugi strani avtoceste (KO Verd, parc. št. 1756/3, 2022, 995/2), do brvi čez Ljubljanico pri Športnem parku.

• Sicer ne razumem, zakaj kolesarska pot na Vrhniki zavije do P&R, verjetno ne samo zaradi krožišča? Morda zaradi cene (tako je pot daljša za 1,4 km, cena kilometra poti pa temu primerno nižja)? In če je ta zavoj že utemeljen oziroma je zanj tak javni interes, zakaj se ena smer poti brez znatnih vlaganj ne spelje mimo Lidla do trase nekdanje železniške proge in po njej do kolesarske poti pri šoli Antona Martina Slomška. Morda je na P&R predvidena kakšna izposoja koles? Če bo tam parkirišče za avtodome dvomim, da se bodo kolesarji odpeljali s kolesi v Borovnico ali Horjul in se vračali po isti poti nazaj, v okolici je že sedaj nekaj in neprimerno zanimivejših poti. Menim, da je ovinek, ki sicer (skoraj) ne vpliva na višino stroškov celotne investicije, do P&R popolnoma nepotreben.
• Če bo prevladal javni interes in ostane ovinek do P&R potem do Velike Ligojne (tudi sicer) predlagamo drugo traso (Č, D), ne čez Obrtno cono ampak čez Sinjo Gorico in Malo Ligojno. Do P&R lahko vodi (gledano od Bajerjev) po eni od predlaganih različic (čez Impex (C) ali čez Sinjo Gorico (A ali B), od P&R pa bi pot speljali mimo Lidla do trase nekdanje železnice, tam bi zavila desno (Č, KO Blatna Brezovica, parc. št. 3115), vodila do ceste, ki iz Sinje Gorice pelje proti Mali Ligojni (D), od tam mimo Gasilskega doma v Mali Ligojni in cerkve v Veliki Ligojni do predvidene trase, ki sem pripelje od Podčela. Cesta ni prometna in se kolesarska pot lahko spelje kar po njej brez dodatnih stroškov (seveda cestne oznake, prometni znaki, »sobivanje« kolesarjev in avtomobilistov). Dolžine predlagane naše različice je 3,2 km (od tega 980 metrov utrjenega in vzdrževanega makadama), dolžina izvirne različica Mreže (E) pa je nekoliko daljša, 4,5 km (če se poigramo s povprečno ceno enega kilometra so v tem primeru stroški manjši za 598.000,00 evrov).

Ker menimo, da bi s predlogom prikrajšali Podlipce, in ker smo mnenja, da je v smeri proti Podlipi promet gostejši in nevarnejši (dodatno se na tem koncu tudi intenzivno gradi), predlagamo še različico (P), ki rešuje prvi del poti do Ligojne (srednji del je že trasiran ob Podlipščici in izgradnja poti ne bo problematična). Pot bi speljali po prvem odseku trase K15 v sklopu našega projekta Zelene doline Šentflorjanske. Od P&R gre kolesarska pot po našem predlogu trase do Velike Ligojne, pri makadamski cesti bo zavila mimo Unichema (KO Blatna Brezovica, parc. št. 3078/5) in za Obrtno cono levo do potoka Podlipščica (pot ni vrisana in tako nima lastne parcelne številke). Ta del bi edini utegnil biti problematičen, tako kolovoz kot steza čez travnik sta v zasebni lasti. Je pa na tem delu v GIS-u že vrisana obrtna cona (OPPN VR_1452 IP) in se lahko do Podlipščice upoštevajo tudi načrtovane ceste. Podlipščica oziroma ob Podlipščici je vzporednih več parcel in kakšno se verjetno da tudi uporabiti V nadaljevanju vodi makadamska cesta (KO Stara Vrhnika, parc. št. 2475) mimo Rose do ceste Podčelo-Velika Ligojna (E), od tam pa po izvirni različici. Od P&R do priključka je dolžina naše različice 2,5 km (od tega slab kolovoz ali steza skupaj 500 metrov), izvirne različice Mreže pa 3,5 km (razlika v ceni 460.000,00 evrov v korist naše predlagane različice).

• Glede na to, da se naj bi pot delom financirala iz evropskih sredstev za trajno mobilnost in namenjena predvsem prevozu s kolesi na delo, je vdihavanje avtomobilskih hlapov ob jutranji in popoldanski konici škodljivejše od pozitivnih učinkov aktivnejšega življenja. In trasa je v celoti načrtovana ob prometni in ozki državni cesti (č, na mapi oranžno).
• Če bo pot res namenjena vožnji na delo in iz dela domov (saj naj bi tretjino sredstev za projekt pokrivali iz evropskega sklada za trajno mobilnost, namenjena prav vožnji na delo) v projektu pogrešam konkretne podatke o številu potencialnih uporabnikov, npr.:
  • koliko Horjulcev se vozi na delo na Vrhniko ali v Borovnico,
  • koliko Borovničanov se vozi na delo v smeri proti Vrhniki in Horjulu in
  • koliko z Vrhnike proti Borovnici ali Horjulu.

Tako ugotovljene številke je treba deliti s štiri ali pet (menimo, da se na delo s kolesom ne bo vozilo več kot četrtina ali petina zaposlenih). Menim, da bomo ugotovili, da bo potencialnih kolesarjev, ki se bodo na delo vozili s kolesom v smeri načrtovane pot, bolj malo. Menimo, da bomo s temi številkami bolj težko upravičili pet-milijonsko investicijo, bi pa lažje opravičili brezplačen prevoz na delo prihodnjih sto let.

Če se malo poigram s številkami, samo toliko, da se zamislimo, kaj pomeni 4,6 milijonov evrov:

Ob upoštevanju, da je bila cena kilometra za manjši avtobus (25-30 sedežev) en evro za prevožen kilometer (vsi stroški vključeni v ceno), bi nas brezplačen prevoz za občane stal letno 43.555,20 evrov. Če s tem zneskom delimo strošek načrtovane investicije (4,6 milijonov evrov), dobimo število let brezplačnega prevoza: 105,61!

Na razgovorih z nekdanjim podžupanom je bil vedno predstavljen le znesek približno poldrugi milijon evrov, ki je bil pridobljen iz evropskih skladov, nikoli pa ni bil omenjen znesek celotne investicije in da evropska sredstva predstavljaj le tretjino vseh stroškov. Če mora občina iz lastnega proračuna zagotoviti dve tretjine sredstev, torej okrog 3.000.000,00 evrov, je naše stališče odločen NE temu projektu. Če je predlagana pot po državni cesti v interesu širše skupnost ali države, naj sredstva v celoti zagotovijo zainteresirane strani. Projekt bomo sicer podprli (ne z denarjem), če bodo upoštevane naše zgoraj zapisane opombe.

kolovoz mimo najdišča kolišča Črešnjica (KO Borovnica, parc. št. 3303

Je pa na cesti neprimerno več rekreativnih kolesarjev, zlasti ob koncih tedna, vendar ne le na relaciji Borovnica-Vrhnika-Horjul, ampak jih je verjetno precej več na relaciji Vrhnika-Podlipa in Vrhnika-Ligojna-Žažar-Podlipa. Cesta v Podlipo je prav tako zelo prometna, z obnovo in širitvijo ceste, ne da bi pri tem mislili na kolesarje, pa je za kolesarje še nevarnejša, saj sedaj avtomobili vozijo mimo kolesarjev s precej večjimi hitrostmi. V teh smereh pa kolesarji ne vozijo zato, ker so poti tako idealna, ampak zaradi tega, ker druge možnosti niti nimajo.

Zelena dolina šentflorjanska

Za rekreativne kolesarje (tisti, ki se s kolesarjenjem ne ukvarjajo rekreativno tako ali tako vozijo po cestah!) pa veljajo nekatere druge zakonitost – ni pomembno, da je razdalja med dvema točkama najkrajša, ampak več pomeni čisti zrak brez avtomobilskih izpuhov in motečega prometa, ki šviga mimo levega komolca v neposredni bližini, varnost, mir, naravne in druge zanimivosti (tematski parki, informacijske table), itd, ni pa nezanemarljivo niti ponudba dobre hrane, počivališča s pijačo in prenočišča. Mi predlagamo približek k temu idealu, predvsem pa predlagamo rešitev, ki bo vsaj petkrat cenejša. Ne opisujemo številnih turističnih zanimivosti ob poti (od kolišč (blizu 20) do Argonavtov in keltsko-rimskega obdobja, visokega barja, šote, …).

Dolžina mojega predloga se ne razlikuje od predloga Mreže kolesarskih poti po Barju (17,4 km od Borovnice do Horjula oziroma 8,0 km znotraj občinskih mej).

V okviru projekta Zelena dolina Šentflorjanska – kolesarjem prijazna občina predlagam mrežo kolesarskih poti v skupni dolžini skoraj 160 kilometrov (brez Koliščarske kolesarske poti ob Ljubljanici (KKP) in poti Bistra-meja z občino Horjul (K17), cena kolesarskega kilometra pa z vsemi informacijskimi in smernim tablami ne bi presegala 1.500 evrov (načrtovana pot iz Bistre do meje z Občino Horjul po predlogu pa s tistim kilometrom do P&R kar 460.000 evrov (matematično 306,67 krat dražji kilometer!).

Moj predlog je, da se iz Borovnice pripelje kolesarsko pot do nove brvi pri Kaminu (lahko tudi v so-investitorstvu obeh občin). Brv je že dlje časa načrtovana, čez njo pa bomo imeli vzpostavljeno kolesarsko povezavo tudi do gradu Bistra. Na vrhniški strani, razen nekaj sto metrov kolovoza na Barju, ni lastniških problemov. Osnovna različica je na skici označena z modro barvo, morebiten različice pa z roza barvo. Državni projekt je označen z oranžno barvo.

Ljubljanica pri Kaminu (v ozadju cerkev sv. Jakoba)

Na Vrhniškem so makadamski trije odseki, pri Kaminu (1,0 km), na Barju čez Mali mah (2,4 km) in na Lesnem Brdu od Kuclerjevega kamnoloma (1,2 km). Če je taka želja oziroma zahteva državnih načrtovalcev kolesarskih poti in če to dopuščajo »plombe« na Barju, se teh 4,6 km lahko tudi asfaltira. Če je res, da se za vrhniški del poti namenja porabiti več kot štiri milijone in pol evrov, bomo vse tri odseke (in še kakšnega kje drugje) tudi z lahkoto asfaltirali, le če bodo to dopuščale številne omejitve KP Ljubljansko barje, MPO, Natura 2000, Barje je Barje, tako ga tudi pišemo z veliko začetnico …

Pri točki (h) je treba kolovoz nasuti kakšne pol metra visoko na dolžini nekaj sto metrov, ker je v hujšem poplavnem obdobju Barja kolovoz pod vodo. Da domačini ne bodo »tolkli« bližnjice proti Drenovem Griču, se pri točkah (h) in (m) uredijo potopni količki na daljinca, ki se ga po enega izroči vsakemu lastniku parcel, ki imajo urejen dostop s tega kolovoza.

Opis trase: pri osamljenem železniškem stebru porušenega železniškega mostu v Borovnici predlagana trasa zavije namesto po glavi cesti proti Vrhniki (do bara Škorpijon v Dolu), proti Podpeči (sicer pa je del od vrtca že kolesarska steza). Pred mostom čez Borovniščico bo zavila levo proti Dolu (KO Borovnica, parc. št. 664/3, 667/12, 667/11, 671/5, … Cesta je vrisana, vendar (še) nima enotne številke). Idealneje bi lahko pot speljali do vodnega zajetja (c) ob potoku (parc. št. 3369/26, 3369/64 ali 666/1). V prvi različici zavijemo na Barje pri baru Škorpijon (b), pri drugi različici pa se na to pot priključimo pri vodnem zajetju (c). Makadamska pot in kolovoz ima do Ljubljanice pri Kaminu isto parcelno številko KO Borovnica 3297/1 (predvidevamo, da je kolovoz v javnem dobru). Seveda bo o borovniškem delu odločala Občina Borovnica, mi predlagamo le stično tičko in to je nova (skupna) brv čez Ljubljanico pri Kaminu (Bevke). Stično točko nove poti se določi tudi z Občino Horjul, bodisi kot jo predlaga Mreža, bodisi na sedlu med Ferjanovem griču in Lesnem Brdu.

V kolikor se Občina Borovnica odloči, da podpre predlagan državni projekt, bomo pot od občinske meje z Občino Borovnico do Kamina speljali mimo gradu Bistra (bodisi že v Dolu pri stari elektrarni, bodisi mimo gostilne Bistra (d, e, f).

V tem delu opozarjamo na pododseke: zaraščen kolovoz (2, večkrat je na koncu rampa (se pase govedo), travnik (1, zaenkrat je le steza (cca 100 metrov) in na različico poti bližje potoku Bistra (x-w-e) v primeru, da lastniki (1, 2), v kolikor kolovoz ni v javnem dobru, ne dajo soglasja. Del poti je od gradu Bistra do hlevov nekdanje Ljubljanske mlekarne je asfaltiran.

Vrhniški del kolesarske poti (8,0 km, od tega 4,6 km makadama) se začne pri novi brvi (f) čez Ljubljanico pri Kaminu. Na brvi se postavi zaporo, ki bo preprečevala prevoz avtomobilom in traktorjem, če ne bo dogovorjeno drugače in/ali bo brv to dovoljevala.

Lahko so tudi iz odpadne plastike (slika desno), kot testno na Nizozemskem

Od brvi bi pot speljali po dobro utrjeni makadamski cesti. Verjetno za ta del poti (f-g) ne bo zadržkov glede asfaltiranja. Na spletnem portalu GIS je več katastrskih številk, ki pa se slabo prekrivajo s satelitskega posnetka vidno cesto. Predvidevamo, da je v javnem dobru. Pri odcepu za vodno zajetje (g) se začne asfaltna cesta, ki pripelje do ceste, ki pelje v Blatno Brezovico in tudi do kolesarske poti L034. 

Na meji z Občino Horjul na Lesnem Brdu

Tu imamo na razpolago več možnosti, da jo do novo asfaltirane ceste proti Drenovem Griču brez posebnih stroškov speljemo bodisi mimo cerkve Povišanja sv. Križa, bodisi mimo pokopališča in Športnega parka Bevke (na skici označeno z rumeno barvo).

Več vlaganj se zahteva za odsek mimo vodnega zajetja (črtkano je kolovoz, tu so sicer na kratkem odseku tudi težave z zemljišči v zasebni lasti) in za odsek (na skici označeno z oranžno barvo), ki ga predlagamo mi kot najzanimivejšega. Kolesarsko pot bi sprva speljali po odseku L034 proti Blatni Brezovici, po 400 metrih (h) pa zavili desno na Barje.

Do nove asfaltirane ceste Bevke-Drenov Grič (2,4 km) bo pot potekala po utrjenem kolovozu (h-m), za katere je treba še preveriti lastništvo (KO Blatna Brezovica, parc. št. 2185 ali 2186, 2099/172, 1306/3 (je verjetno številka jarka), zasebne parcele 2099/602, 2099/85 in 2099/258 (100 m, kolovoz ni vrisan) in 3077/8).

V primeru, da se celotni odsek asfaltira (2,4 km), je treba del kolovoza precej nasuti (zlasti na začetku), saj je ob večjih poplavah pod vodo. Morda se uredijo še potopni količki, lastniki pa imajo daljinca.

Morda se testno na tem delu zgradi kolesarka steza iz odpadne plastike.

Cornlands – Koruzna dežela. Tole sicer ni kolesarska pot, ampak kar pot med cerkvijo sv. Jakoba in vasjo Blatna Brezovica

Na Drenovem Griču novo pot povežemo z državno kolesarsko pot D01. Tu predlagamo, da se pot spelje mimo obeh kamnolomov in ne skozi naselje, ki je ozko grlo. Do Kuclerjevega kamnoloma je cesta asfaltirana, od tam pa do odcepa za v kamnolom Mineral (s-r) pa makadamska (1,2 km). Pri opuščenem kamnolomu Lesno Brdo je treba pot speljati bolj levo (lahko že mimo zadnjih hiš pri Kuclerjevem kamnolomu), ker je v ostrem ovinku kolovoz z obeh strani preveč strm.

O cena stroškov ob predpostavki, da se kolovozi asfaltirajo in da brv čez Ljubljanico pri Kaminu v celoti financira Občina Vrhnika

Od prelaza na Lesnem Brdu oziroma občinske meje je možno do Horjula speljati pot po vsaj treh različicah, tudi čez naselje mimo cerkve sv. Marije do Zaklanca in po stari cesti mimo gostilne do Horjula, ali po kolovozu ob Šujici (KO Zaklanec, parc. št. 1447, 1587 in 1921) do asfaltne ceste Vrhnika–Horjul.