8. DAN: DETTINGEN – ULM

by
No comments yet

ROTTENBURG AM NECKAR (43.000 PREB.)

Na lokaciji Rottenburga leta 98 Rimljani zgradijo Sumelocenna, ki je eno najpomembnejših mest v jugo-zahodni Nemčiji. Zgradijo tudi obrambni zid za obrambo pred Alamanni, ki pa mesto vseeno porušijo med letoma 259 in 260. Ime Rottenburg izvira iz besede rote burg (uničeno, razpadlo mesto) ali roteburg (rdeče, iz opeke zidano mesto).

Rottenburg ob reki Neckar

Ime naj bi dobil v zgodnjem srednjem veku, ko Allemani zgradijo novo naselje v bližini poruše-nega rinskega Sumelocenna. V srednjem veku je območje v lasti grofov iz Hohenberga, ki so ga leta 1381 prisiljeni prodati Habsburžanom. Rottenburg ostane do leta 1805 del Prednje Austrije, ko jo z mirovnim sporazumov iz Pressburga priključijo Württembergu.

Glavne zanimivosti:
  • cerkev sv. Martina je mestna stolnica do leta 1821 (zvonik je iz leta 1486);
  • kolegijska cerkev sv. Mavricija (iz različnih obdobij in slogov, v gotske osnove so vključeni ostanki starejše cerkve, s kasnej-šimi baročnimi dodatki. Ostanejo gotske freske (XIV. – XV. stol.) in slika štirih evangelistov (XV. stol.) na stropu kora. V severni ladji so še slike raznih princev, darilo nadvojvodinje Mechthild (1470), žene Ludwig I. in Eberhardova (kasneje vojvoda württemberški) mati.
  • romarska Wallfahrtskirche St. Maria, (v bližnjem Weggentalu, na novo zgrajena v baročnem slogu med letoma 1682 in 1695, s srednjeveško pietà);
  • vodni stolp Eckenweiler (1970) nenavadne oblike.

Tübingen (90.000 PREB.)

je staro univerzitetno mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg v jugozahodni Nemčiji med rekama Ammer in Neckar. Prvič se uradno pojavi XII. stol. in je od nekdaj znan kot izobraževalno mesto, saj je v mestu nekaj zelo starih fakultet.

Tubingen ob reki Neckar

Območje je poseljeno že v 12. tisočletju pr.n.št. Rimljani leta 85 zgradijo obmejni zid (limes) ob reki Neckar, samo mesto izvira pa iz VI. ali VII. stol., ko območje poselijo Alemani, čeprav se v uradnih evidencah prvič pojavi leta 1191. Leta 1146 grof Hugo V. (1125–1152) postane pfalški grof in Tübingen določi za središče okrožja Pfalzgrafen von Tübingen. Od leta 1231 je Tübingen civitas, kar kaže, da ime priznane državljanske svoboščine in sodni sistem.

Leta 1262 papež Aleksander IV. v Tübingenu ustanovi avguštinski, leta 1272 pa frančiškanski samostan. Slednji je obstajal do vojvode Ulricha Würtemberškega, ki ga leta 1535 razpustil zaradi protestantske reformacije, sprejeta v vojvodini Württemberg. Leta 1300 je ustanovljena latinska šola (današnja Uhland-Gymnasium).

Leta 1342 je bilo pfalško okrožje prodano Ulrichu III., grofu Württemberškemu in vključeno v grofijo Württemberg.

Med letoma 1470 in 1483 je zgrajena kolegijska cerkev svetega Jurija. Vojvoda Eberhard im Bart iz Württemberga leta 1477 ustanovi eno najstarejših univerz v srednji Evropi, Univerzo Eberharda Karlsa, ki kmalu postane najvplivnejša za učenje v Svetem rimskem cesarstvu, še posebej za teologijo. Še danes je univerza največji vir dohodka za mesto in je z 22.000 študenti ena največjih univerz v Nemčiji. Protestantska fakulteta, Tübinger Stift, je ustanovljena leta 1535 v nekdanjem avguštinskem samostanu.

Tubingen, mestna hiša

Leta 1635/36 mesto prizadene kuga. Leta 1638 Tübingen zavzeli švedski vojaki, med letoma 1647 in 1649 pa mesto zasedejo francoske čete. Leta 1789 del starega mesta pogori, vendar ga obnovijo v izvirnem slogu. Leta 1798 Johann Friedrich Cotta v Tübingenu začne izdajati Allgemeine Zeitung, vodilni časopis v začetku XIX. stol. v Nemčiji. V obdobju nacizma je v Kristalni noči 9. novembra 1938 požgana sinagoga. Mesto je preživelo drugo svetovno vojno, ker v mestu ni bilo težke industrije.

Najbolj znani prebivalci tukajšnjega okolja so Friedrich Miescher, ki je prvi odkril DNA, Wilhelm Schickard, ki je razvil prvi mehanski računalnik, ter Primož Trubar, avtor prvih slovenskih knjig.

Mestne znamenitosti so:
  • ukrivljene tlakovane steze, ozke stopnice, ki se vijejo po hribovitem terenu, ulice s kanali in urejenimi tradicionalnimi hišami predalčne lesene gradnje;
  • Mestna hiša na Mestnem trgu (Marktplatz);

    Tubingen, kolegijska cerkev sv. Jurija

  • grad Hohentübingen, zdaj del tübengenške univerze;
  • poznogotska kolegijska cerkev sv. Jurija (1470, samostanska cerkev je ena prvih cerkev preoblikovane v protestantsko cerkev Martina Lutra. Ohranja rimskoka-toliških značilnosti, kot so svetniki zaščitniki);
  • samostan Bebenhausen je v vasi Beben-hausen v okrožju Tübingen ob kraku romarske poti svetega Jakoba, ki se začne tu in teče skozi Tübingen.
POVEZAVE

ULM (120.000 PREB.)

je mesto ob reki Donavi v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg. Poznan je predvsem po cerkvi z najvišjim zvonikom na svetu (161,53 m, gotskem Minstru – stolnici (Ulmer Münster) in kot rojstni kraj Alberta Einsteina.

Ulm

Najstarejše sledljivo naselje na območju Ulma (v vaseh Eggingen in Lehr) je iz mlajše kamene dobe (okoli 5000 pr. n. št.). Okrog Ulma je mnogo ostankov rimskih utrdb, saj je južno od Donave potekala pomembna rimska Donausüdstraße. Do leta 500 Ulm od Rimskega cesarstva ločuje  Donau-Iller-Rhein-Limes – preko ulmske regije potekala meja med rimskim imperijem in nezasedeno Germanijo (Germania Magna). Na severovzhodu od centra mesta odkrijejo grobišča Merovingov (VI in VII. stol.), na območju bolnišnice Sv. Duha pa zgodnje-srednjeveško kraljevo palača Karolingov. Prvič je Ulm omenjen pisno leta 854, ko kralj Ludvik Nemški podpiše dokument v kraljevi palači “Hulma” v vojvodstvu Švabske. Mesto zaradi njegove lege na stičišču trgovskih in romarskih poti po kopnem in vodi razglasi Friderik Barbarossa leta 1181 za Svobodno cesarsko mesto. Sprva je Ulm pomemben privilegija Königspfalza, nastanitve srednjeveških nemških kraljev in cesarjev na svojih pogostih potovanjih, kasneje pa postane mesto trgovcev in obrtnikov.

Ulm, cerkev sv, Jurija

Eden izmed najpomembnejših pravnih dokumentov mesta je dogovor med patriciji Ulma in trgovskimi cehi (Großer Schwörbrief) iz leta 1397. Dokument velja za zgodnjo ustavo mesta in začetek gradnje velike cerkve (Ulm Minster, 1377), ki jo financirajo prebivalci Ulma in ne cerkev. V času reformacije Ulm postane leta 1530 protestantski. Z ustanovitvijo novih trgovskih poti po odkritju Novega sveta v XVI. stol. ter za posledicami tridesetletne vojne (1618-1648), začne mesto postopoma nazadovati.

V vojnah po francoski revoluciji mesto izmenično zasedajo francoske in avstrijske sile in uničujejo mestne utrdbe. Leta 1803 izgubi Ulm  status cesarskega mesta in je vključen v Bavarsko. Leta 1805 Napoleon v bitki pri Ulmu porazi avstrijsko vojsko generala Macka in jo prisiliti k predaji. Leta 1810 je Ulm vključen v Kraljevino Württemberg in izgubi svoja okrožja na drugem bregu Donave. Tam nastane Neu-Ulm. V sredini XIX. stol. je mesto trdnjava nemške konfederacije z velikanskimi vojaškimi gradbenimi deli, usmerjenimi predvsem proti grožnji francoske invazije. Mesto je v drugi polovici XIX. stol. postne pomembno središče industrializacije v južni Nemčiji, njegovo pozidano območje se razširi prek srednjeveškega obzidja. Gradnja velike stolnice, ki je v XVI. stol. prekinjena zaradi gospodarskih razlogov, se je med letoma 1844 in  1891 nadaljuje in konča v valu nemškega nacionalnega navdušenja do srednjega veka.

Večje zanimivosti:

  • Ulm, stolnica (Ulmer Munster)

    stolnica v Ulmu (nemško: Ulmer Münster, zgrajena 1377-1891), z najvišjim zvonikom na svetu (161,53 m) s 768 stopnicami. Korne klopi so delo Jörga Syrlin Elderja (1469–1474), znan kipar Schmerzensmann (božji človek) je delo Hansa Multscherja (1429).

  • Fischerviertel(ribiška četrt) na reki Blau (hiše predalčne lesene gradnje, tlakovane ulice in slikovite brvi. Zanimivi sta Schiefes Haus (postrani hiša, XXVI. stol., danes hotel), in Alte Münz (srednjeveška stavba razširjena v renesančnem slogu v XVI. in XVII. stol.);
  • ostanki mestnega obzidja ob reki, s 36 metrov visokim Metzgerturm(stolp mesarjev) iz XIV. stol.
  • Rathaus(Mestna hiša; zgrajena leta 1370, ponaša se z freskami, ki segajo v sredino XVI. stol. Na zatrepu je astronomska ura iz leta 1520. obnovljena po hudih poškodbah v letu 1944);
  • Hotel Krone (srednjeveški kompleks hiš (XV. in XVI. stol.), kjer so bili nastanjeni nemški kralji in cesarji na svojih potovanjih);
  • več velikih stavb iz poznega srednjega veka in renesanse, ki se uporabljajo za hrambo predvsem hrane in orožja (na primer Schwörhaus, Kornhaus, Salzstadel, Büchsenstadel, Zeughaus, Neuer Bau);
  • ulmska zvezna utrdba(največje ohranjene utrdbe zgrajene med letoma 1842 in 1859 za zaščito pred napadi Francozov);.

    Ulm, mestna hiša

  • zgodovinsko okrožje Auf dem Kreuz (stano-vanjsko območje s številnimi stavbami iz pred leta 1700);
  • samostan Wiblingen (nekdanji benediktinski samostan v predmestju Wiblingen na jugu Ulma. Cerkev kaže značilnosti poznega baroka in zgodnjega klasicizma. Njegova knjižnica je mojstrovina rokokoja);
  • Ulmski Muzej z veliko zbirko umetnosti in obrti od srednjega veka, Levjega človeka (32.000 star kipec človeka z levjo glavo je najstarejša znana človeško-živalska skulptura na svetu) in različne Evropske in ameriške umetnosti iz let po letu 1945;
  • spomenik Albertu Einsteinu – majhen spomenik na hiši, kjer se rodi Albert Einstein(hiša in celotno okrožje je bilo uničeno leta 1944).

POVEZAVE

 

Comments are closed