Trasa: Cholet-Mont Mercure-Puilboreau (121 km, 770 v.m.)

OPIS POTI:

Tudi današnja etapa je le rahlo razgibana, se pa bomo “povzpeli” na najvišji vrh celotne trase, na 290 metrov “visok” Mont Mercure. Kolesarimo med njivami skozi številne manjše kraje. Večjih zanimivosti ne bomo našli, ima pa vsako mestece kakšno cerkev, ki si jo velja pogledati pobliže.

ZANIMIVEJŠI KRAJI:

/

KRAJEVNE DOBROTE:

Večino trase poteka po departmaju Vendée, tako da bomo skušali najti kakšno posebno jed s tega območja, sicer pa bomo raziskovali malo širše, po pokrajini Pays de la Loire. 

Le Prefou

Le Préfou. Včasih so peki uporabljali malo testa za preverjanje toplote v pečici. Tega nekvašenega in ploščatega kruha ni bilo mogoče prodati, zato so ga premazali z maslom in potresli s sveže narezanim česnom. Postopoma se je pojavil na stojnicah pekarn in v departmaju Vendée kmalu postal zvezda predjedi. Pred dvajsetimi leti se je njegov sloves razširil preko meja departmaja in zdaj ga uživajo povsod po Franciji, njegov okras pa se razvija v skladu s krajevnimi običaji.

La Grimâte. V starih časih je vsaka družina redila svoje prašiče in ko so jih klali, se je zbralo več družin, ki so skupaj sekljali in kuhali. Ker je “v prašiču vse dobro”, niso zavrgli ničesar. Maščobo su skuhali za mast, nekateri kosi pa so se “uprli” kuhanju, zato so jih dodali kosom tankega črevesa. Nato so jih dolgo pražili na masti, dokler niso bili na zunaj hrustljavi, notranjost, sestavljena predvsem iz maščobe, pa je ostala mehka. Jed se danes vrača v tradicionalnem narezku. Uživate ga lahko kot predjed z nekaj ostrigami in z belim vinom. Je presenetljiva mešanica!

Mouclade. Vendée je znan po svojih morskih sadežih in Mouclade je ena tistih tistih tipičnih jedi obale departmaja. Za jed rabimo škojke, seveda školjke Bouchot (mene sicer spominjajo na naše užitne klapavice (pedoči). Školjke dobijo ime po lesenih količkih “bouchaus ”, ki jim služijo kot opora. Omaka je narejena iz belega vina, kisle smetane, jajčnega rumenjaka in predvsem curryja. Gre za vandejsko jed, s pridihom eksotike, ki nas spominja na to odprtost v svet atlantskih pristanišč.

Enolončnica po vendéejsko (La Potée vendéenne) je podeželska kmečka jed, pripravljena iz zelenega zelja, korenja, čebule in krompirja Noirmoutier. Bonnotte de Noirmoutier je nova vrsta krompirja, kot nalašč za pripravo dobre enolončnice. Dodati morate samo različne koščke svinjine: klobase, prsi, krače …

Krvavica z belim fižolom

Boudine je vendéejska krvavica. Pripravijo nam jo na žaru ali v ponvi, lahko pa skuhano v loncu. Pravijo, da gre zraven vse, seveda pa bo boljša, če uporabijo sivo bučo iz močvirja Pays de Monts, pečena v pečici, bo krompir pravi Bonnotte de Noirmoutier in vendéejski suh bel fižol (mogette).

La Fressure Vendéenne je neke vrste pašteta, ki jo lahko jemo z vsemi vrstami omak: kot predjed k solati, kot glavno jed s krompirjem, v mleti piti … Je mešanica krvi, drobovine in prašičje glave, počasi jo kuhamo v več fazah, drobno sesekljamo, nato oblikujemo z zajemalko. Priprava je dolga in občutljiva, zato nam svetujejo, da jo kupimo v mesnici.

Slane palačinke

La Bignaie Vendéene je slana palačinka. Kot pri nas je tudi v Vendéji, je svinjina kralj krožnika! Ta palačinka je zato okrašena s slanino. Je zelo preprosta jed, a zelo družabna. Slanino je treba prej razsoliti v mleku. Nato naredite testo za palačinke in vanjo vključite svoje kose mesa. Samo kuhajte ga kot omleto. Tradicionalni recept je s slanino, lahko pa dodate karkoli vas razveseli in celo ponudite v sladki različici!

mizotte

Siri. Ne bomo v Franciji, če se ne lotimo njihovega sira. V Vendéeju med najstarejše sodi Halbran (za ohranitev ga podrgnejo s krompirjevim škrobom, ki mu daje znatno pepelnato skorjo), najbolj tipičen na tem koncu je La Mizotte (narejen iz mleka krav, ki se pasejo na solinah in se ga nato se rafinira z vinom Mareuil. Ima precej močan okus in močan vonj! Na koncu obroka je tako dober kot raclette s krompirjem Noirmoutier), Tomme des Chouans je edini sir iz kravjega mleka iz Marais Poitevin (močvirje na zahodu Francije).kjer proizvajajo predvsem sire iz kozjega mleka (Ima dišeč in nežen okus), sirom pa dodajajo tudi morske alge (mlečni okus je nežno okrepljen z morskimi, rahlo jodiranimi notami).

Gâche de Vendée

Sladice. La Gâche je vendéjski brioš (zaščitni znak departmaja in z oznako “Zaščitena geografska označba”. Sestavine so maslo, smetana in jajca, je okusen, z gosto drobtino. Zaradi ovalne oblike in zlate barve ga je enostavno prepoznati), Tourtisseaux so vendéjski krofi (klasično testo za krofe, a so aromatizirani z rumom ali malo domačega žganja. Potrebujejo stopnjo rasti približno dve uri, preden jih ocvremo in potresemo s sladkorjem v prahu. V Vendéeju jih pripravljajo predvsem ob svečnici), La Fouace ali Fouasse je pecivo na pol poti med briošem in torto (tekstura je tako gosta kot mehka. Je velikonočna torta!, običajno odišavljena s pomarančnimi cvetovi in z dodano vaniljo ali žganjem. Je precej bogata poslastica, jo postrežemo bolj za popoldanski čaj ali kavo, kot pa za sladico), Fion je tradicionalna sladica iz Vendéejskega močvirja (sladico bogato z jajci se kuha ob veliki noči in spomladi. Mešanico jajc in mleka s cimetom in vaniljo so sprva imenovali “fionée”, postopoma se je njegovo ime skrajšali v “Fion”. Krema je pečena v modelu z visokimi stranicami), tu je še torta iz suhih sliv, ki jo postrežejo na porokah na otoku d’Yeu (Težko je vedeti, zakaj, saj na otoku ne pridelujejo suhih sliv, se pa verjame, da so suhe slive iz doline Lot potovale po Garonni od Agena do Bordeauxa, nato s čolnom  vzdolž atlantske obale, preden so odplule v daljna obzorja. Pomorščaki z otoka Yeu so jih nekaj odbrali za svoje potrebe, ker se ohranijo dolgo časa, in jih razdelili svojim družinam na otoku.