Trasa: Saumur – Angers – Cholet (119 km, 560 v.m.)
OPIS POTI:
Do Angersa kolesarimo po dolini Loare, po ogledu mesta pa pri otoku Behuard na Loari prečkamo reko in se zapodimo v notranjost malenkost bolj razgibane pokrajine Nova Akvitanija. Akvitanija je največja francoska pokrajina in bomo po njej kolesarili šest dni (približno do mesta Agen). Poleg Angersa in ciljnega Choleta ni večjih zanimivosti, številni manjši kraji pa ponujajo fotografske užitke, kot npr. mestna hiša (Hôtel de Ville) v Rochefortu na Loari.
ZANIMIVejši kraji:
grad v Angersu
Angers: je večje francosko mesto (154.500 preb., po velikosti osemnajsto) ob izlivu reke Maine v Loaro. Za videti: ostanki srednje-veškega mestnega obzidja, pol lesene hiše v ulici Oisellerie, z drevesi zasajeno nabrežje reke Maine, grad (1230-1240, sedež kraljeve dinastije Plantagenêt), Hospic Saint-Jean, ki ga je dal zgraditi Henrik II. Plantagenêt (angleški kralj med letoma 1154 in 1189), Palača Pincé (1528-1535) z arheološkim muzejem, Prizivno sodišče z osrednjim parkom (Jardin du Mail)…
Angers ima močne zgodovinske vezi z Anglijo. Mogočni grofje Anžujski s sedežem v Angersu, so vladali okoliškim deželam od konca IX. do sredine XII. stol. V tem času grof Geoffrey V. Anžujskega formira Hišo Plantagenet. Njegov sin Henry Curtmantle zasede angleški prestol kot kralj Henrik II. Angleški
Cholet (54.186 preb., 63-184 m n.v.): ime verjetno izhaja iz latinske besede Cauletum (zelje)-
KRAJEVNE DOBROTE:
svinjski trebuh po anžujsko
Angers je že renesančni pisatelj in frančiškanski menih Francois Rabelais imel za kulinarično središče. Mesto z okolico je poznano po številnih krajevnih dobrotah, za katere se splača odtrgati malo časa – sladkovodne ribe, piščanec po anžujsko (piščančja prsa, šampinjoni, paradižnik, belo vino, šalotke, česen..), pita gouline po anžujsko (krhko ali listnato testo, šalotke, šampinjoni, svinjski trebuh..), tipična anžujska jed rillauds po anžujsko (kose svinjskega trebuha mariniramo v zeliščni slanici preden jih ocvremo na masti. Postrežemo jih lahko tako tople kot ali hladne) ali anžujska slivova pita. Ob hrani si lahko (moramo?) privoščimo kakšen kozarec vina, ob številnih vinskih okoliših in vrstah grozdja, pa se bo zanj težje odločiti koz za hrano – rosé iz Cabernet Sauvignona in Cabernet Franca iz vinskega okoliša Anjou, Coteaux de l’Aubance in Coteaux du Layon sta poznana po sladkem belem vinu Chenin Blanc (Pineau de la Loire, pozna trgatev), iz istega grozdja (Chenin Blanc), le da je belo vino Savennieres suho, pridelujejo v vinskem okolišu Savennieres, v Quarts de Chaume pa iz istega grozdja pridelujejo desertno vinom. V vinskem okolišu Saumur-Champigny (ta vina bomo sicer “obdelali” že prejšnji večer v Saumurju) so poznani predvsem po vinih Cabernet Franc, Cabernet Sauvignon in Pineau d’Aunis.
Preverimo lahko tudi metin liker, je tipično zelene barve, ja pa na voljo tudi tudi v brezbarvni (beli) različici. Liker pridobivajo tradicionalno z namakanjem posušenih listov mete v alkoholu.
Če vseh vin (še) ne poznamo prav dobro, je pa vsem znan klasični triple sec, ki sta ga brata Cointreau ustvarila z destilacijo sladke in grenke pomarančne lupine. Liker je sladek, svež in neverjetno koncentriranega okusa. Blagovna znamka je bila prvič registrirana kot triple sec leta 1885 in od takrat ostaja ena izmed najbolje prodajanih. Cointreau se večinoma uporablja kot bistvena sestavina v različnih koktajlih, kot so klasični Sidecar, Margarita ali Cosmopolitan. Edina destilarna je v predmestju Angersa, v Saint-Barthélemy-d’Anjou. Enouren ogled destilarne z degustacijo si lahko privoščim za 11 evrov (opozorilo: minister za zdravje itd., smo šele na polovici etape, morda si bomo raje v cilju v Choletu privoščili kakšno Margarito?).
Comments are closed