Trasa: San Tomaso – San Severo (98 km, 1,570 v.m.) (var: 87 km, 557 v.m.)

Razgibana  etapa  z  enim  daljšim  položnim  klancem  (320  v.m.  na  tridesetih  kilometrih)  in  enim  malo  “bolj”  strmim  (380  v.m.  na  dvanajstih  kilometrih),  ampak  se  višinci  naberejo  saj  je  cesta  vseskozi  valovita.  Kolesarimo  med  njivami  in  pašniki,  tu  in  tam  tudi  že  nasadi  oljk.

Pri  hotelu  zavijemo  rahlo  v  notranjost  polotoka,  morju  pa  se  spet  približamo  šele  ob  koncu  etape.  Ob  poti  bo  bolj  malo  zanimivih  krajev,  morda  le  San  Salvo  (19.700  preb., 100  m  n.m.),  Montenero  di  Bisaccia  (6.600  preb.,  273  m  n.m.),  Montecilfone  (2.400  preb.,  405  m  n.m.)  in  Larino  (6.700  preb.,  341  m  n.m.).

cerkev sv. Jožefa, San Salvo (wikipedia)

San Salvo (19.700 preb.,100 m n.m. je tri kilometre od obale in sto metrov v klanec. Tu so se naseljevali že v antiki, od rimskih časov pa je ostalo nekaj mozaikov, tlaki, grobov in akvadukta. Razvoj današnjega mesta se začne z opatijo sv. Salva in v IX. do XI. stol.

Mesto je bogato arheološko “gradbišče”, tu si številne palače, cerkve, muzeji ipd., naj naštejem le nekatere:

arheološki park Quadrilatero z mestnim muzejem in muzejem opatije, predmestje sv. Nikolaja. župna cerkev sv, Jožefa, cerkev Addolorata (Žalosti?), župna cerkev škofa sv. Nikolaja, palača Da Vito. palače v četrti Garibaldi-Savoia, palača Di Lorio Bruno, Stari in Novi vodnjak …

Montenero di Bisaccia ima starodavno poreklo, iz vasi Bisaccia, katere ime je ohranila in katere ruševine so deloma še vidne približno kilometer od mesta.  

Montenero di Bisaccia (viaggiaresereni.it)

Vas je opuščena po vpadih barbarov, ko se prebivalci najprej zatečejo v jame iz peščenjaka, nato pa se začno nase-ljevati na hribu, imenovanem “črna gora”, zaradi gostega grmičevja, ki ga je prekrivalo.

V VII. stol. fevd pripade opatiji sv. Marije v Calanu, ki so leta 851 uničijo vpadi Saracenov. Leta 1187 fevd pripade Riccardu Agnonskemu in je obnovljen pod vladavino Friderika II. Med različnimi lastniki, ki si sledili od 15. stoletja dalje, so Cantelmo, Sangro, Carafa, Carac-ciolo in d’Avalos. Med XVI. in XVIII. stol. ga večkrat prizadenejo turški vpadi, nazadnje 26. septembra 1712. Morda si ogledamo župno cerkev sv. Mateja apostola (XI. stol.) ali svetišče presvete Marije iz Bisaccie (XVII. stol.).

Na najvišji točki dneva v mestu Larino (8.100 preb,. 433 m n.m.) oziroma San Leonardo – ko prečino reko Infermo nas aka osem kilometrski klanec s 5% naklonino – si ogledamo ostanke starega rimskega mesta Larinum (amfiteater( in gotsko katedralo (X. do XI stol.).

San Severo (catalogo.beniculturali.it)

Današnji cilje je San Severo (49.000 preb., 90 m n.m.) s hotelom Palazzo Giancola na obrobju mesta.-Po legendi je mesto z imenom Castrum Drionis (Casteldrione) ustanovil grški kralj Diomedes. San Severo naj bi bilo eno zadnjih mest v Italiji, ki je ostalo pogansko, in šele leta 536 je sveti Lovrenc Sipontski, škof v Sipontu, spreobrnil prebivalce mesta v krščanstvo. Zahteval je tudi, da se vas preimenuje po guvernerju Severu.

V zgodnjem srednjem veku območje ni bilo poseljeno. Med langobardsko in bizantinsko dobo v XI. stol. okrog manjše cerkve zgradijo benediktinski samostan. San Severo se hitro razvija tudi kot trgovsko mesto. Leta 1053 je prizorišče zgodovinske zmage Roberta Guiscarda nad papeškimi četami pod vodstvom papeža Leona IX. Zaradi ugodnega trgovskega položaja se hitro razvija in kmalu dobi velik pomen; ko postane sedež beneških, florentinskih, saracenskih in judovskih trgovcev. Cerkev ter številnih muzejev, arhivov in knjižnic ne bom omenjal, bom pa karneval, ko domačini izdelajo lutke in jih v komičnih sedečih položajih na majhnih stolih posedijo ob vratih hiš, na pustni torek pa ob mraku praznujejo »pogreb« lutk, ki se konča z njihovim zažigom lutk, včasih pa tudi s petardami in festival vina med praznikom sv. Martina (ali Festivalom novega vina), ki poteka v zgodovinskem središču mesta več dni okoli 11. novembra, z razstavo lokalnih proizvodov, degustacijo vin in lokalne kulinarike.

Do enega kilometra od hotela je več deset restavracij, zato hude lakote me bi smeli trpeti (razen tistih na shujševalni dieti). Ob večernem ogledu mesta bomo zagotovo našli pravo.

.