Trasa: Manfredonia – Corato (90 km, 231 v. m.)

Tri četrtine trase kolesarimo po ravnem ob morju, pri Barleti pa zavijemo proti notranjosti polotoka in se v zadnjih dvajsetih kilometrih povzpnemo za 240 metrov. Menim, da bo dovolj časa tudi za namakanje v slani vodi.

Soline v Santa Margherite di Savoia (wikipedia)

Ob poti so tri zanimivejša mesta, prvi je mimo Margherite di Savoia (11.200 preb., 1 m n. m.; številne cerkve, med njimi Matična cerkev svetega Odrešenika, stolp Pietra, opazovalni stolp Saline (1538), rimski pomol Vetruvio (I. stol. pr. n. št.), nekaj ostalin rimskih zgradb in antična mestna hiša), Barletta in Andria. Cilj bo v Coratu (48.300 preb., 232 n n. m.; Mestna hiša (zgrajena v XVI. stol. kot samostan), romanska stolnica (XII. stol.), palači de Mattis in Catalano (XV. stol.), in muzej, nekdanji zapor) v Albergu Tripoli v centru mesta.

Kostnica umrlim jugoslovanskim partizanom (wikipedia)

BARLETTA (94.500 preb., 15 m n.m.). Mesto se razvije veliko pred rimsko dobo, Grki in Rimljani ga poznajo kot Bardulos ali Barulum, izvor pa sega sto let pred prihodom slednjih v regijo, kot je razvidno iz najdbe apulijske naselbine (IV. stol. pr. n. št.) in izpeljava njegovega imena ‘Baal-El’ iz feničanskega. Feničani ustanovijo trgovsko postojanko za trgovino z lokalnimi plemeni, Etruščani pa bolj na severu. Tu med drugim trgovskim blagom, uvažajo do tedaj neznano vino, kasneje pa se območje izkaže za plodno lego za njegovo pridelavo in izvoz, ki je bil tako uspešen, da to območje postane Feničanom znano kot »Dežela vina«, ime, ki ga Grki sčasoma prevedejo kot Oenotria. V srednjem veku je Barletta trdnjava Normanov in Langobardov in postane pomembna postojanka za križarje in tevtonske viteze in templjarje ter viteze sv. Janeza. Po muslimanskem osvajanju Svete dežele, se sem zatečejo nazaretski nadškofje (1327). Ko bližnjo Kano uničijo Normani, se številni zatečejo v Barletto, ki je preživljalo svoja obdobja največjega sijaja pod kraljem Friderikom II. in kasneje pod neapeljskimi anžujskimi kralji.

V Barleto kolesarimo mimo Spominske kostnice jugoslovanskih padlih borcev.

Normanski grad (X. stol.) v Barletti (wikipedia(

Glavne zanimivosti mesta so normanski grad Barletta (X. stol.; v obdobju križarskih vojn hostel za vojake, ki so odhajali v Sveto deželo. Grad dajo kasneje razširiti Friderik II. (1225-1228), Anžujci (1527) in Karel V. Habsburški, ki doda štiri masivne bastijone), Kolos iz Barlette (velik bronast kip rimskega cesarja), Bazilika svetega groba (romanska cerkev z orientalskimi vplivi iz Jeruzalema je iz XII. stol.), stolnica sv. Marije Velike postavljena na nekdanjem mestu Neptunovega templja, primer zlitja gotskega in rimskega sloga. Prvotna paleokrščanska bazilika (VI. stol.) je zgrajena nad grotticella iz III. stol. pr.n.št., v IX. stol. dodajo še eno bazilika, v XII. stol zgradijo novo cerkev v romanskem slogu, v XIV. stol. pa jo prenovijo v gotskem slogu), cerkev sv. Jakoba (XI. stol.), baročna palač Marra in arheološko najdišče bitke pri Kanah (bi trasi dodali 14 km), prizorišču ene najbolj krvavih bitk vseh časov..

Stolnica, Andria (XII. stol., (wikipedia)

ANDRIA (100.000 preb., 151 m n. m.). Obstajajo različne teorije o izvoru Andrie. Leta 915 se omenja kot casale (zaselek), odvisen od Tranija; status mesta dobi okoli leta 1046, ko normanski grof Peter razširi in utrdi naselja na tem območju (tudi Barletta, Corato in Bisceglie). V XIV. stol. postane Andria pod Anžujci sedež vojvodine. Leta 1350 ga oblegajo nemški in langobardski plačanci madžarske vojske, leta 1370 pa čete neapeljske kraljice Joane I. Leta 1431 vladar Andrije Francesco II. Del Balzo najde posmrtne ostanke sv. Riharda Andrijskega, sedanjega zavetnika in ustanovi Andrijski sejem (23.–30. april). Leta 1487 mesto prevzamejo Aragonci, vojvodina pa je preide na bodočega neapeljskega kralja Friderika IV.. Kasneje (1552) jo Španci prodajo Fabriziju Carafi za 100.000 dukatov.

V mestu si lahko ogledamo stolnico iz XII. stol. s kripto iz VII. stol., poleg nje še cerkve sv. Dominika (XIV. stol.), sv. Avguština (XIII. stol.), Marije čudodelne svetinje (XVI. stol.) z bizantinsko ikono (IX.-X. stol.), sv. Nikola iz Mire (XII. stol.), sv. Križa (IX. stol.). sv. Marija svetih vrat (XIII. stol.), sv. Frančiška s samostanom in križnim hodnikom (XII. stol.) ter utrjeno vojvodsko palačo (obnovljena v XVI. stol.) in Komunalna palača (povzeto po wikipediji).

Coratoo, Il Chiodo Fisso (tripadvisor.it/Restaurant_Review)

Hotel Tripoli se nahaja v centru Corata (48.300 preb., 232 m n.m.). Leta 1046 ga ustanovi Peter I. iz Tranija in mu doda grad, štiri oglate stolpe, obzidje, štiri dostopna vrata in dve glavni pravokotni ulici. Ti elementi, značilni za srednjeveško mesto, se ohranijo do XVI. stol., od XVII stol. pa se Corato širi preko svojega zgodovinskega središča, zgradijo pa tudi številne cerkve in aristokratske palače. Glavne zanimivosti so Mestna hiša, v XVI. stol. zgrajena kot samostan, katedrala (najstarejša cerkev) in tako kot romanska cerkev sv. Vita, iz XII. stol., nekdanji hzapor spremenjen v muzej ter palači De Mattis in Catalano iz XV. stol.

V okolici hotela (hotel je žal nima) so številne restavracije za vse okuse in debeline denarnic. Že pred hotelom sta dve zanimivi, Il Povero pesce in Il chiodo fisso., malo naprej za vogalom pa Il mulo cojone.

.