MEMMINGEN (43.000 Preb.)

Memmingen, Mestna hiša

ima svoje začetke v rimskem času, ko na bi tu stala manjša vojaška postojanka Cassiliacum. V V. stol. se tu naselijo Alemani, v VII. stol. pa tu za frankovske kralje zgradijo palačo. Memmingen leta 1158 ustanovi gvelfski vojvoda Welf VI., ki že leta 1286 postane svobodno cesarsko mesto odgovorno le cesarju. S solno potjo je povezan z Bohemijo, Avstrijo in Münchnom, skozenj pa pelje tudi pot, ki poveže severno Nemčijo s Švico in Italijo. Poti pomagajo, da Memmingen postane pomembno trgovsko središče.

Leta 1525 v mestu zapišejo Dvanajst člankov, ki se štejejo za prvi osnutek človekovih pravic in državljanskih svoboščin v celinski Evropi, če se ne upošteva angleške Magne Carte (1215). Leta 1630 je Memmingen v Tridesetletni vojni v središču pozornosti, v mestu je bil tudi cesarski general Wallenstein, ko ga dramatično odpustijo iz službe. Od leta 1632 mesto za krajši čas zasede švedska vojska iz Švabske, do leta 1647, ko mesto obkolijo Imperialisti in švedski garnizon prisilijo k predaji. Leta 1802 postane Memmingen del Bavarske.

Zanimivosti:

Menningen, Grosszunft

  • Mestni muzej (je največji v Memmingenu in je posvečen mestni zgodovini, tu je tudi oddelek posvečen judovski skupnosti, pobitih ali izgnanih Judov leta 1939, hranijo pa tudi Torá ali Pentatevh (Peteroknižje) iz porušene sinagoge);
  • številne srednjeveške zgradbe (med njimi hiša sedmih streh, obnovljena mestna javna hiša, skladišče soli (Salzstadel), hiša trgovskega ceha (Kramerzunft) in hiša Dvanajstih člankov), ki preživijo bombardiranja v WW2, slikovite ulice, srednjeveški trg z renesančno Mestno hišo, Großzunft (hiša Velikega ceha) poslikano Steuerhaus (davkarija);
  • deset mestnih vrat in kakšna dva kilometra srednjeveškega obzidja;
  • gotska cerkev sv. Martina z več kot 500 let starim korom;

    Menningen, Ulmska vrata

  • cerkev Naše gospe (Unser Frauen oziruma Frauenkirche s pomembnimi freskami iz XV. in XVI. stol.);
  • obnovljena bolnišnica bratovščine sv. Antona – samostan (Antonierkloster, najstarejši, največji in najlepše ohranjen samostan te vrste);
  • baročni Križevniški samostan;
  • Bismarkov stolp;
  • štiri (opuščena leta 1530) srednjeveška pokopališča okoli cerkev sv. Marina in Naš Gospe ter Križevniškega in škotskega samostana.

POVEZAVE


Comments are closed