Trasa: Bellaria – Urbino (86 km, 1.420 v.m.)

Prva polovica etape je ravninska (120 v.m.), druga pa gorsko razgibana (1.300 v.m.) z najvišjim vrhom pri 623 metrih nad morjem.

Petnajst kilometrov kolesarimo ob morju in se v Riminiju (149.000 preb., 6 m n.m.), mestu, ki so ga  ustanovili že Etruščani, zaustavimo za pol ure za krajši ogled na Trgu Treh mučenikov preimenovan v spomin na tri usmrčene partiza-ne v II. sv. vojne. Mesto kulture in čudovitih plaž (komur je všeč mivka), poznan pa tudi po številnih diskotekah, bi si morali ogledati Avgustov slavolok, Tiberijev most, in druge ostanke rimskega foruma, Tempelj Malatestov (stolnica) in številne druge cerkve, morda si privoščimo še (spet) njihovo piadino.

MIVKA, SAMA MIVKA IN LEŽALNIKI, RIMINI (PLAŽA RIVAZZURRA)

TITANOVA GORA, SAN MARINO

Po  ogledu  kolesarimo 25  kilometrov  ob  reki  Marecchio,  nato  pa  za  krajem  Verucchio  zavijemo  v  klanec  proti  štiristo  metrov  višjemu  San  Marinu.  Kolesarimo  bomo  zvezali  na  Trgu  Campo  della  Fera  (Sejemski  trg)  in  se  v  mesto  zapeljali  z  vzpenjačo.  Pri  vzpenjači  na  vrhu  se  bomo  dobili  točno  čez  dve  uri,  več  kot  dovolj  za  en  hiter  krog  za  ogled  (verjetno  si  bomo  ogledali  glavne  zanimivosti  –  recimo  Tri  stolpe,  baziliko  sv.  Mavricija,  Ljudsko  palačo,  jamo  Balestrieri,  Papeško  baziliko  sv.  Frančiška  s  Svetim  samostanom,  Čarovniški  prelaz,  Muzej  mučilnih  orodij)  in  si  privoščili  kakšen  prigrizek  (bakala  po  sanmarinsko,  passatelli  v  juhi,  fižol  z  dagnjami,  strozzapreti  z  morsko  spako  in  sanmarinskimi  zelišči  –  zadavi  duhovnike  z  morsko  spako,  zajec  v  porketi,  torta  treh  gora)  –  pred  drugo  bi  že  morali  biti  zbrani  vsi  pri  kolesih. 

Proti Urbinu je kar razgibana trase, od žepne države kolesarimo bolj na samem in le mimo dveh krajev – Mercatino Conca in Casinina. V Urbinu zaradi zasoljenih cen in težavami s parkiriščem v mestu, spimo v hotelu Residence dei Duchi malo pred mestom (točno dva kilometra od obzidja pri Rimskem trgu, potem pa v klanec!).

Urbino (antično Urbinum Hortense, lat. Urvinum Mataurense, Urbinum Mataurense) je mesto v pokrajini Pesaro e Urbino na severu italijanske dežele Marke.

Vojvodska palača, Urbino (wikipedia

Mesto,  ki  po  stanju  na  dan  31.  december  2005  šteje  15.566  prebivalcev,  naselijo  Umbri  že  v  predrimski  dobi,  kasneje  preide  v  posest  Etruščanov,  Keltov  in  Galcev,  pod  rimsko  oblast  pa  v  III.  stol.  pr.  n.  št.  Pravi  razcvet  doživi  v  XII.  stol.,  ko  postane  središče  vojvodstva  Umbrije.  Majhno  rimsko  mesto  Urbinum  Mataurense  (mestece  ob  reki  Mataurus)  je  v  času  gotskih  vojn  v  VI.  stol.  pomembno  strateško  oporišče,  ki  ga  leta  538  osvojijo  Vzhodni  Goti  z  Belizarjem.

Glavna  zanimivost  v  Urbinu  je  Palazzo  Ducale  z  Gallerio  Nazionale  delle  Marche,  z  eno  najpomembnejših  zbirk  renesančnih  slik  na  svetu.  vredno  ogleda  pa  so  še  Palazzo  Albani  (17.  stoletje),  Palazzo  Odasi  in  Palazzo  Passionei,  trdnjava  Albornoz  (La  Fortezza),  ki  jo  zgradi  papeški  legat  v  14.  stoletju,  med  leti  1507-1511  pa  Della  Rovere  doda  novo  serijo  obzidja.  Zdaj  je  javni  park  in  Rafaelova  hiša  in  spomenik  (1897).

ORATORIJ SV. JANEZA KRSTNIKA, URBINO (wikipedia)

Brez množice cerkev ne gre, tu imamo Stolnico v Urbinu (cerkev je zgrajena leta 1021 na mestu stare iz VI. stol.), Oratorij sv, Janeza Krstnika s freskami Lorenza Salimbeni da Sanseverina, nekdanji samostan sv. Avguština, zgrajen v romanskem slogu (XIII. stol.), samostan v sv. Frančiška (XIV. stol., prvotna gotsko-romanska stavba) in oratorij sv. Jožefa (zgodnje (XVI. stol.).

In še nekaj za lačne želodce, ne samo za oči in dušo: krajevna kuhinja vključuje tartufe in gobe, pa tudi sire, ki so bili dobro znani že od renesančne mize, kot je Casciotta, ki ima zdaj svojo oznako DOP. V Urbinu boste našli sire Fossa in Pecorino, meso, ki prihaja iz vrhunskih nabavnih linij; rdeča in bela vina, pridelana na lokalnih pobočjih, olivno olje, med in pršut pršut, narejen po tradiciji. Tukaj boste odkrili znamenito crescio, okusna lepinja, ki ga lahko uživamo z različnimi nadevi (sir, šunka ali zelenjava). Nekaj idej: pršut iz Carpegne, urbinska casciotta (sir), urbinska crescia (vrsta listnatega testa, nekakšna bosanska lepinja), klobučki, dušen piščanec, Bolj malo receptov, zato pa imajo veliko odličnih restavracij, recimo Antica Osteria dellle Stelle, Trattoria del Leone (jedilnik), Taverna Degli Artisti.

(povzeto po Wikipediji)