Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti železne dobe v srednji Evropi, ki govorijo keltske jezike in imajo podobno kulturo, so eno največjih antičnih ljudstev v Evropi, bivajo severno od Alp ter v delu zahodne Evrope od pozne bronaste dobe naprej. Kelti kljub visoki stopnji kulturne enotnosti, ki povezuje vse dele keltskega sveta v celoto, ne ustvarijo enotne države – obstajajo le manjše državne enote, okraji, z vodji, sodniki, vojaškimi guvernerji in nižjimi vojaškimi poveljniki, ki za svoje delo odgovarjajo senatu, najvišjemu predstavništvu sodne oblasti.

Po letu 450 pr. n. št. se zaradi prenaseljenosti okoli 300.000 Keltov začne seliti na ozemlje od Pirenejev do Britanskega otočja na zahodu, na vzhodu do Male Azije in na jugu na Apeninski polotok in na Balkan. Preseljevanje Keltov se konča na začetku III. stol. pr. n. št. in na vrhuncu zasedajo prostrano ozemlje od Atlantskega oceana pa vse do Črnega morja.

Gradišče na Tičnici (vir: Gaspari, Masaryk (2009))

Kelti pridejo v Slovenijo v IV. stol. pr. n. št., od Koroške do Karavank, pretežno ozemlje Bojev, jo naselijo Noriki, Ljubljansko kotlino, Gorenjsko, Dolenjsko in severni del Bele krajine Tavriski in proti jugu potisnejo Ilire, Karni pa se naselijo na idrijskem in notranjsko–kraškem ozemlju in proti zahodu potisnejo Venete.

 Tavriski nad Vrhniko, na Tičnici, zgradijo gradišče, ob Ljubljanici pa pristanišče … (več v Vodniku po Vrhniki in širši okolici).

 Raco v glini po keltsko smo že spoznali za Martinovo, sedaj pa še ena njihova priljubljena jed, ki jo lahko z lahkoto pripravimo še danes, saj so okoliški gozdovi še vedno polni divjih prašičev.

KELTSKA OBARA Z MESOM DIVJEGA PRAŠIČA

Starodavni recept iz obdobja železne dobe za klasično obaro iz mesa divjega prašiča z zeljem, korenjem in čebulo v omaki iz resjevega piva ali medenega vina ter aromatiziran z zelišči in začimbami.

marjaščeva obara s pečeno polento (cookaroiund.com)

Sestavine: kilogram mesa divjega prašiča, štirje korenčki, polovica zeljnate glave,  20 dag mlade čebule, po dve čajni žlički timijanovih listov in peteršilja, dva lovorova lista, deset brinovih jagod, deset čajnih žličk oljčnega olja ali živalske masti, osem dl resjevega piva ali medenega vina (z 10-15% alkohola), dve žlici medu in 20 dag ješprenjeve kaše.

Priprava: Meso operemo, obrišemo in narežemo na večje koščke. Meso prelijemo s pivom ali medico, dodamo strte brinove jagode, peteršilj, timijan in lovor, postavimo v hladilnik in pustimo, da se meso marinira čez noč. Naslednji dan v kozico damo oljčno olje ali mast, dodamo nadrobno sesekljano čebulo, narezano zelje in korenje ter meso, ki ga prej odcedimo (tekočino shranimo). Pražimo na zmernem ognju, dokler meso ne porjavi. Prilijemo odcejeno tekočino in na močnejšem ognju pustimo, da zavre. Dodamo še med in ješprenjevo kašo, premešamo in pustimo še toliko časa vreti, da se omaka zgosti za tretjino, nato zmanjšamo ogenj, kozico na pol pokrijemo in pustimo rahlo vreti kakšni dve uri in pol, dokler se meso povsem ne zmehča. Meso iz posode odstranimo, omako pa na močnejšem ognju zgostimo (po želji lahko dodamo tudi malo prežganja). Meso pretresemo nazaj v posodo, malo premešamo in meso pustimo na zmernem ognju, da se ponovno pregreje (deset minut). Postrežemo v skodelicah z ječmenovim hlebčkom.