Kolesarskim potem je pravzaprav vseeno, s kakšnim namenom se kolesarji podijo po njih, je pa namen kolesarjenja pomemben za pravilno načrtovanje dopolnilne turistične infrastrukture in storitev.

Občasni kolesarji s svojimi kolesi. Sem sodijo uporabniki koles,  ki se recimo zapeljejo nekajkrat tedensko do trgovine, bifeja ali po drugih opravkih v mestu. Razen varnih in urejenih kolesarskih poti ter primerno urejene in varne kolesarnice, kakšna dodatna turistična ponudba ali druga storitev ni predvidena in potrebna;

Izposoja mestnih koles (kot je BicikeLJ). Uporabniki so registrirani in si lahko kolo izposodijo na kolesarskih otokih. Enourna uporaba je recimo brezplačna, uporaba za daljši čas pa je plačljiva. Kolesa so mestna, strmeti pa je treba za tem, da bo nekaj tudi električnih.

Vsakodnevna vožnja v službo z lastnim kolesom. Za tiste, ki se na delo pripeljejo od blizu, kakšne dodatne storitve niso predvidene, razen pokrite kolesarnice, za tiste pa, ki bi se na delo pripeljali iz oddaljenejših krajev (recimo deset in več kilometrov), pa je treba na kolesarskih otokih poleg kolesarnice zagotoviti tuše s tolpo vodo in garderobne omarice (uporabniki si sem prinesejo sveža oblačila za več dni in brisačo), saj se prepoten ne spodobi priti na delovno mesto. Preveriti je treba tudi idejo, da se takim kolesarjem za stimulacijo plačuje »kilometrino« (dogovor občine z delodajalci).

Kolesarjenje v turistično-rekreativne namene. Za občino so ti kolesarji morda med najzanimivejšimi. Da se jih pritegne v večjem številu, jim je poleg dobrih, urejenih in varnih kolesarskih pot, zagotoviti primerno dopolnilno turistični infrastrukturo – tematske poti, informacijske in smerne table z jasnimi oznakami poti, po katerih kolesarijo (npr. VK1), kulinarika (vključno s kulinarično transverzalo), različne tipe prenočišč, če kolesarje želimo zadržati več dni.

Za kolesarje, ki nimajo lastnih koles, je treba na kolesarskih otokih zagotoviti možnost izposoje kolesa, za vse pa možnost parkiranja vozila.

Kolesarjenje po kolesarskih transverzalah. Za občino so kolesarji, ki potujejo po kolesarskih transverzalah (čez Vrhniko pelje klesarska pot EuroVelo 9, od Baltika (Poljska) do Pule (1930 km)), najmanj zanimivi. Kolesarji, ki dnevno prevozijo sto in več kilometrov pretirano ne zanima poglabljanje v krajevno zgodovino, treba pa jim je znati ponuditi različne tipe prenočišč, od poceni hostla do dražjih hotelov in zanimivo prehrano in prav na to jih je treba ob poteh na primerni oddaljenosti opozoriti z informacijskimi tablami s QR in z GPS kodami.