Mreža kolesarskih poti na Vrhniškem z dopolnilno kolesarsko infrastrukturo

Uvod

Glede na to, da se v Listi za razvoj Vrhnike in podeželja pred-nostno zavzemamo za projekte, ki temu, to je razvoju podeželja tudi služijo, v nadaljevanju navajamo nekaj ključnih izhodišč, ki bodo dovolj dobra osnova za odločitev o uvrstitvi teh investicij v občinski redni program dela, se pravi, v občinski proračun. Prav tako so v okviru tega projekta naštete le največje oziroma ključne zanimivosti, mimo katerih vodijo kolesarske poti. Zainteresirani lahko večino zanimivosti odkrijejo v vodniku avtorja projekta S kolesom in peš po vrhniškem in širši okolici izdan v založbi Zavoda Ivana Cankarja na Vrhniki.

V listi smo mnenja, da je turizem najperspek-tivnejša gospodarska panoga, v večini vaških krajevnih skupnostih je pravzaprav edina gospo-darska alternativa, ki daje gospodarski zagon tudi kmetijstvu (direktna prodaja domače hrane in projekt »Odlično je! Vrhniško je!«) in obrti. Cankar je res da največji slovenski pisatelj, a razen za šole in redke domače obiskovalce, turistično ni zanimiv. Na področju turistične infrastrukture smo bosi, če odštejemo neposre-čen in predrag projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanice (DRL), v zadnjem desetletju inves-ticij v turistično infrastrukturo tako rekoč ni bilo. Ni zmogljivejših prenočitvenih zmogljivosti (ni avtokampa, ni parkirišča za avtodome, skoraj ni turističnih postelj, ne v hotelih, ne pri soboda-jalcih – za primer v Občini Cerkno imajo eno turistično posteljo na deset prebivalcev, na Vrhniki eno na 85 prebivalcev –, ni bazena, turistične atrakcije so slabo predstavljene, ni tematskih poti (so naravnane le za krajevne turistične vodiče), ni … pravzaprav, kaj sploh imamo. smeti in smrad), kolesarska infrastruk-tura je zanikrna, za povrhu je na njih še polno ovir (prometni znaki, avtobusne čakalnice) in številne skakalnice in še bi lahko nadaljevali. Imamo tudi številne t. i. turistične prireditve, a so te (osebni občutek) namenjene predvsem ali zgolj domačinom, ker turistov ne znamo priteg-niti ali pa za njih prireditve niso zanimive.

V projektu Mreža kolesarskih poti na Vrhniškem oziroma Zelena dolina Šentflorjanska – kolesarjem prijazna občina obravnavamo le en segment turistične infrastrukture, to je kolesarske poti po Vrhniškem z nekaterimi povezavami v sosednje občine in z vso dopolnilno kolesarsko infra-strukturo, kot so izposojevalnice koles, kolesarski servisi, tuši in garderobe, spletne informacije, vzdrževanje kolesarskih poti, odprava ovir na poteh itd. Poti bodo polno zaživele šele, ko bomo na Vrhniki imeli vsaj 500 turističnih postelj (kar bo še vedno 3x manj kot v Cerknem) in bomo turiste znali zadržati zakaj več kot le za pozno večerjo, prenočevanje in zgoden zajtrk v hotelu.

Pri načrtovanju poti smo upoštevali po eni strani zgodovinski, geološki in naravoslov-ni vidik (predvsem smo imeli v mislih turistično zanimive zgodbe, ki jih lahko »prodamo« obiskovalcem, saj samo naravna dediščina ni vedno in ob vsakem času zanimiva za vse obiskovalce), po drugi strani pa se zavzemali za čim manjše posege v okolju, kar pomeni, da smo skušali čim večji del poti speljati po obstoječih gozdnih poteh in kolovozih pretežno v javnem dobru, čim manj pa po kolovozih in travnikih v zasebni lasti. Za odseke, ki so v zasebni lasti smo narisali območje v katerem je pot še smiselno potegniti, v kolikor pa znotraj območja ne bi prišli do soglasja z lastniki, se je bolje poti odpovedati in jo zgraditi kje drugje. Idej je mnogo!

Cilj:

povečanje števila nočitev (kolesarjev) za 100% v naslednjih desetih letih, oziroma s 7,5% letno rastjo, hkrati s tem pa tudi ustrezno povečanje gostinske potrošnje;
zmanjšati število osebnih vozil v mestnem središču;
večje število telesno aktivnih občanov;
povečanje deleža občanov, ki kolo uporabljajo aktivno, bodisi kot prevozno sredstvo v službo, bodisi za rekreacijo, za 50 % v desetih letih, oziroma s 4 % letno rastjo.

Namen:

večja varnost kolesarjev v prometu;
večja prepoznavnost Vrhnike, Barja in krajevnih znamenitosti tako pri doma-čih kot tujih turistih – če je sedaj eden glavnih slovenski sloganov »zelena dežela«, potem je čas, da se temu pridružimo tudi na Vrhniki;
z mrežo kolesarskih poti želimo pove-čati število nočitev, krajane spodbuditi k ponudbi drugačnih oblik prenočeva-nja (oddajanje apartmajev in sob na podeželju, (mini)kampov in počitniških hišic različnih oblik in ravni udobja, …), spodbuditi pa želimo tudi domačo kuhinjo (v stilu »odprta kuhinja« – npr. da nam gospodinja postreže z domačim sükom, slivovim močnikom, pohanimi šnitami ali s čim podobnim?);
spodbujanje prodaje krajevno pridelane hrane in izdelkov – sadje, zelenjava, jajca, med, zelišča, zdravilni čaji, suhomesnati izdelki, ipd;
spodbuditi tudi okoliške krajane, da za vožnjo na delo začno uporabljati kolesa;
dolgoročno vplivati na količino izpustov v zraku;
povezati tematske turistične poti (nekaj predlaganih je tudi že zapisanih v strategiji turizma v občini Vrhnika do leta L+1). Naj naštejemo le nekatere:
- Učna pot Bevke (se jo dopolni z značilnostmi barja – Jurčevim šotiščem in Malim placom);
- Bobrova pot s poudarkom na obdobju koliščarjev (se jo dopolni z zeliščno potjo);
- Pot koliščarjev ob Ljubiji, Ljubljanici (Hočevarica, Stare gmajne) in ob Bistri):
- Geološka pot z alpsko-dinarsko prelomnico, zaplansko lusko in sifonom (Lintvern);
- Kraški rob z udornicami, kraškimi jamami in drugimi kraškimi značilnostmi ter izvori Ljubljanice (Močilnik, Mirke, Bistra);
- Od Rima do II. svetovne bojne (Rimski zaporni zid in Rupnikova linija);
spodbujanje večdnevnega dopustovanja kolesarskih gostov in ne zgolj enodnevnih oziroma prehodnih gostov ter aktivnega preživljanja počitnic ne zgolj na kolesu.

Za pritegnitev turistov, zlasti za daljši čas, je pomembna »turistična« infrastruktura, seveda so to za kolesarje in popotnike predvsem kolesarske in pešpoti. Če za enodnevne kolesarje in popotnike poleg dobre hrane in pijače to zadostuje, je treba za večdnevne goste in počitniški način preživljanja prostega časa postoriti precej več, od primerno predstavljene zgodovine, krajevnih značilnosti in zanimi-vosti ter nepremične kulturne dediščine in mreže kolesarskih poti, tudi do krajevno značilne hrane, ki je v zadnjem času vse bolj v ospredju zanimanja gostov.

V tem dokumentu se omejujemo na en segment turizma – na izgradnjo mreže kolesarskih poti, kot enega ključnih dejavnikov razvoja turizma na vrhniškem podeželju, pri tem pa za izhodišče večine kolesarskih poti načrtujemo Doživljajsko središče Ljubljanice oziroma načrtovane (nove) lokacije Turistično-informativnega centra Vrhnika (TIC).

Ciljna publika >>>

Kolesarski otoki >>>

Načrtovane poti

V projektu Zelena dolina Šentflorjanska – kolesarjem prijazna občina načrtujemo ureditev 179,4 kilometrov kolesarskih poti s približno 2.800 višinskimi metri.

Ceste na Vrhniškem od antike do daneS >>>

Izhodišča pri načrtovanju poti >>>

Poti načrtovane po cestah in kolovozih v javnem dobru

Poti načrtovane deloma po poteh, ki niso vrisanE v GIS-u

Poti načrtovane deloma po poteh v zasebni lasti

Za vse predlagane poti v tem poglavju se opravi ogled terena in izris možnih poti, predstavitev in usklajevanje z lastniki ter izdelava študije izvedljivosti za optimalno možno rešitev (pomeni, da je bil dosežen dogovor z vsemi lastniki služnostna pravica, brezplačen odstop ali prodaja) in priprava tehnične dokumentacije. V stroških ni zajet odkup zemljišča in vpisovanje lastnine v zemljiško knjigo in GIS. Stroški so ocenjeni glede na osnovno predlagano različico. Če dogovora z lastniki ne bo ne glede na različico, se predlagane kolesarske poti ne izvede, za ustrezen znesek izvedba pa se popravi v tabeli stroškov.

Rekapitulacija stroškov (groba ocena)

Odprava ovir na kolesarskih poteh

Pri večini obstoječih kolesarskih poteh, zlasti tistih zgrajenih v zadnjih letih, imamo celo vrsto pripomb. Tako se sredi kolesarske steze najde avtobusna čakalnica (npr. pred Mercatorjem na Ulici 6. maja), sredi kolesarskih poti so drogovi za ulične svetilke, tisto pa kar res bode, so preštevilne »skakalnice«, ki onemogočajo običajno kolesarjenje. Na treh poteh te premetava tako, da še jajc, če jih nimaš v papirnati embalaži, ni varno peljati na kolesu. Morebiti se ponekod temu res ni dalo izogniti, so pa nesmisli prisotni na celotnem odseku, od izvoza z avtoceste na Vrhniki, pa vse do občinske meje z občino Log Dragomer (vseh je preko 80!).

Vsem dvonivojskim rešitvam izvoza z glavne ceste se da izogniti (poleg tega pa niso niti povsod, če naj bi to bilo že nujno – lahko bi rekli, da obstoječe klančine niso sistemske), saj je med cestiščem in kole-sarsko stezo pas namenjen zeleni meji ali pa je sama kolesarska pot dovolj široka. Na širini več kot pol metra se zagotovo lahko položi dovolj poševno klančino, dvonivojsko kolesarsko pot pa se zravna v enonivojsko, hitrost izvoza se pri tem ne bo pretirano zmanjšala (pri pravokotnem zavijanju s ceste in ob upoštevanju, da je treba malo pozornosti nameniti tudi morebitnemu prometu na pločniku, v obeh primerih ni ravno velika), podobno pa je tudi na odcepu med Drenovim Gričem in Logom, da ne govorimo o Ulici 6. maja na Vrhniki.

Predlagamo, da se preverijo vse obstoječe kolesarske poti, popiše vse nepravilnosti oziroma ovire na poteh, poti pa se v najkrajšem času sanira. Stroški celovite sanacije ne bi smeli preseči 10.000 evrov

Vzdrževanje kolesarskih poti:

Ocenjujemo, da bodo stroški vzdrževanja kolesarski poti v letih po izgradnji (brez morebitne nadgradnje – npr. asfaltiranja, širitve) približno 3 % stroškov izgradnja letno – se pravi, če nas bo gradnja kolesarskih poti v petih letih stala 3.077.053,50, nas bo letno vzdrževanje po izgradnji stalo 92.311,60 evrov letno.

Potepinko

Kolesarska potovanja