Trasa: Royan – Ares, 122 km, 220 v.m.)

OPIS POTI:

Skoraj celo pot kolesarimo v bližini Atlantskega oceana in se ga bomo do večera verjetno že najedli. Zlasti vetra, ki nam zagotovo ne bo pihal v hrbet. Na ravnem se nam bo nabralo malo več kot 100 višinskih metrov. Večjih zanimivosti ob poti ni, morda si za ogled vzamemo čas v Royanu, ko bomo čakali na trajekt čez estuarij Gironde, ki je nastal z združitvijo rek Dordogne in Garone severno od središča Bordeauxa in ki se pri Royanu izlivajo v Biskajski zaliv. S površino 635 km² (dolžine 75 km, širine od 3 do 11 km) zaseda prvo mesto med estuariji zahodne Evrope.

ZANIMIVEJŠI KRAJI:

Royan

Royan (18.499 preb., departma Charente-Maritime, pokrajina Nouvelle-Aquitaine). Je eno glavnih obalnih letoviških mesta s petimi plažami in marino za več kot 1000 čolnov. Royan je aktivno ribiško pristanišče. Nahaja se nahaja na polotoku Arvert, na vzhodni obali ustja izliva Gironde. Nekoč je imel strateški pomen, po katerem so hrepeneli zlasti Vizigoti in Vikingi. Med reformacijo je mesto postalo protestantska trdnjava, oblegal in uničil pa ga je francoski kralj Ludvik XIII. (vladal 1610-1643). Po  vrnitvi Burbonov (1814–1830) in zlasti v času Drugega imperija (1852–1870) je bil Royan slavljen zaradi svojih morskih kopeli. V burnih dvajsetih letih je mesto pritegnilo številne umetnike (med drugimi tu bivajo tudi Pablo PicassoLeon Trotsky in Émile Zola). Med septembrom 1944 in aprilom 1945 je mesto uničilo zavezniško bombardiranje. Mesto je bilo obnovljeno kot del programa urbanega razvoja v petdesetih letih in je predstavnik modernistične arhitekture tega obdobja. Gurmanom se priporoča ogled živilske tržnice.

KRAJEVNE DOBROTE:

Departma Charente-Maritime je raj za ljubitelje morske hrane. Ostrige so bistvene in nujne, so zvezde krožnikov z morskimi sadeži, lahko jih jemo tudi vroče in gratinirane. Simbolno školjko bouchet smo (verjetno) “srečali” že prejšnji večer, mouclade in eclade sta več kot tipična recepta s temi školjkami, sta del kulture Charente-Maritime. Ocean prinaša veliko drugih sadežev kot le slavne školjke, tudi kozice, rake in ribe. Krajevna gastronomija izkorišča vse morske sadeže, ki so osnova za številne tradicionalne recepte.

Pibale

Naj omenim še nekaj jedi – Pibale (estuarijo in stekleno jeguljo (njena mladica) se je svežo ali prekajeno. Njeno precej mastno meso se tradicionalno kuha v vinu), Charentski črički (nekakšna pašteta, narejena iz pustih kosov svinjine, ki jih pustimo sladkati več ur. Preprosto namažemo na rezino kmečkega kruha), Saintonge cagouilles (majhni sivi polži, kuhani z vinom ali v Pineau de Charente), Charentska galetta (tradicionalna torta s Poitevinskega barja, aromatizirana z angeliko), Cornuelles (trikotni suhi piškoti z luknjo v sredini, običajno se jih ponudi za cvetno nedeljo).

Charentska melona (imenuje se “Charentska” čeprav raste na vsem jugu in v središču Francije. Če je zelo sladka, jo lahko jeste od predjedi do sladice!) in kivi (oceansko podnebje in sončne doline so zelo primerne za to sadje. Je sladek in rahlo pikanten).

Omenja se tudi sol z otoka Île de Ré (slana močvirja so sestavni del obalne in otoške pokrajine), morske alge (so v Franciji še vedno malo znana), salicornia (je ena redkih rastlin, ki cenijo slano okolje in rastejo na tleh, polnih soli, kmetje ostrig jo gojijo poleg pridelave ostrig. Je se mlado, ko je še hrustljava, v solati, lahko pa tudi blanširano ali kandirano), krompir z otoka Île de Ré (z »Zaščiteno označbo porekla« je tako imenovana »zgodnja« pridelava, ker se pobira mlad krompir.).

ODLIČNE CHARENTSKE PIJAČE:

Pineau de Charente

Kot aperitiv se seveda priporoča Pineau des Charentes, ki ga začno proizvajati že v XVI. stol. Je likersko vino, pridobljeno z dodanim alkoholom, ko se fermentacija grozdja ustavi. Za Pineau se uporablja konjak. Pineau je lahko rdeč, rosé ali bel. Pineau blanc ima okus po medu in začimbah. Rosé in rdeči pineau sta bolj sadna. Pineau ima priznano oznako kakovosti AOC (Appellation d’Origine Contrôlée) – nadzorovana označba porekla.

Vina mladih vinogradov pridobijo oznako Vin de Pays (deželno vino). Rdeča vina zaznamujejo rdeči in črni sadeži. To so gurmanska vina, ki dopolnjujejo rdeče meso na žaru ali narezke.

Vinski okoliš za Cognac

Roséji so sadni in spremljajo tapase ali ribje jedi. Bela vina imajo jodirane note in cvetlični vonj z rahlim pridihom citrusov, ki se bo dobro ujemali s krožnikom z morskimi sadeži ali ribami.

Kot digestiv se seveda pije konjak. “Zažgano vino” pridobivajo z destilacijo krajevnega vina, ki je bilo vsaj dve leti starano v hrastovih sodih. V AOC je mešanica, ki jo je pripravil kletar in konjaku daje značaj, daljše staranje pa mu daje znake plemenitosti.

ŠE KAKŠEN LINK:

Kaj početi v Royanu?

 

Posted in Fr2022
Share this post, let the world know

Comments are closed