Trasa: Valence-Moissac-Toulouse, 83 km, 90 v.m.)
OPIS POTI:
Cel dan kolesarimo po kolesarski poti Dveh morij ob kanalu vzporednim z reko Garono.
ZANIMIVIVEJŠI KRAJI:
Castelsarrasin (13.000 preb.; cerkev Presvetega Odrešenika, omenjena 961, prenovljena 1254), Ramonville Saint-Agne (14.400 preb.), Castanet Tolosan (11.000 preb.; cerkev sv. Gervazija in Potazija), Castelnaudary (11.800 preb.; kolegial sv. Mihaela z utrjeno romansko cerkvijo (XIII. stol.), Cugarel, mlin na veter iz XVII. stol. In Grand Bassin, pristaniški del naselja ob Canal du Midiju. Castelnaundary vmesna postaja variante romarske poti iz Toulousa preko Carcassonna v Santiago de Compostelo, imenovane Via Tolosane in središče caçoleta (cassarole), domače dušene jedi, narejene iz belega fižola, mesa (po navadi je to svinjina, jagnjetina, gosje ali račje meso) in svinjske kože, imenovane po skledi “caçòla”, v kateri se jed pripravlja. Nekateri se tu poslovimo in že ta popoldan odletimo proti Bruslju) in seveda
Toulouse (480.000 preb., departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona), pokrajina Oksitanija, in zgodovinsko glavno mesto pokrajine Languedoc. Ima več vzdevkov – Rožnato mesto si prisluži zaradi barve glinaste opeke, s katero je prepredena njegova značilna mestna arhitektura, Mesto vijolic si pridobi z razvojem in vzgojo vijolic sredi XIX. stol., ko vijolica postane tudi mestni simbol, poznan pa je tudi pod imenom cité Mondine, nanašajoč se na grofe Toulouške. Je neuradno glavno mesto oksitanske kulture. Največje zanimivosti:
- Toulouški Kapitol, srce občinske uprave mesta Toulouse in njegove mestne hiše stoli na Kapitolskem trgu;
- Bazilika svetega Sernina ali sv. Saturnina, nekdanja opatijska cerkev (XI.-XII. Stol.) zgrajena v romanskem slogu na mestu nekdanje bazilike iz IV. stol., z relikvijami toulouškega škofa svetega Sernina ali Saturnina (umrl okrog leta 250), kot del romarske poti v Santiago de Compostelo od leta 1998 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine;
- romansko gotska stolnica svetega Štefana (XIII.-XVII. stol.), sedež toulouške škofije;
- Jakobinski samostanski kompleks, ustanovljen 1215 pod dominikanci ; njihov vodja sveti Dominik Guzman je v Toulousu oznanjeval evangelij v boju proti katarskemu krivoverstvu, Jakobinska cerkev hrani relikvije svetega Tomaža Akvinskega;
- gotska Marijina cerkev Notre-Dame du Taur (XIV.-XVI. stol.), po legendi zgrajena na mestu, kjer je bik vlekel po tleh svetega Sernina, med Kapiteljskim trgom in baziliko svetega Sernina;
- bazilika Notre-Dame de la Daurade, prvotno svetišče Apolona iz leta 410, sedanja zgrajena v letih 1764-1883 v neoklasicističnem slogu ob bregovih reke Garone;
- cerkev svetega Albuina (sredina XIX. stol.);
- cerkev svetega Nikolaja (XII.-XIV. stol.);
- cerkev Notre-Dame de la Daurade (XV.-XIX. stol.);
- avguštinski samostan z muzejem;
- Hôtel d’Assézat, renesančna palača (XVI. stol.) s fundacijo Bemberg, veliko mestno galerijo;
- Pont (most) Neuf na Garoni.
KRAJEVNE DOBROTE:
Od številnih krajevno značilnih dobrot naj poleg opevanega casoulleta po toulouško omenim njihovo klobaso (saucisse de Toulouse), gosja maščobna jetra (Foie gras d’oie), račji konfit, garburo (zeljna juha z gosjim konfitom), La bugnette (mesne kroglice s kruhom, jajci in svinjskim mesom), kakšno jed iz mesa gaskonskega črnega prašiča in si za poslastico privoščili še kolač fénétra (video) ali lešnikovo (Tarte aux noix).
Od številnih vrst grozdja lahko oznako kontroliranega geografskega porekla dobijo sorte: za rdeče in roséje cabernet sauvignon, cabernet-franc, merlot, duras, cot, nigrette, tannat, fer servadou, abouriou, modri portugalski in črni jurançon, za bele pa colombard, len de el, gros manseng, muscadelle, sauvignon in sémillon. Redeča vina se postrežejo pri 14° in 16° C, bela vina in roséje pa med 8° in 10° C.
ŠE KAKŠEN LINK:
Comments are closed