13. Nissan – Sete (62 km)

Trasa: Nissan – Sete (62 km, 90 v.m.)

OPIS POTI:

Pot je povsem ravninska in nas vodi ob kanalu du Midi do Sredozemlja.

ZANIMIVEJŠI KRAJI:

stari most s stolnico, beziers

Beziers (77.699 preb.) departma Hérault, pokrajina Oksitanija). Béziers je vsako leto v mesecu avgustu prizorišče festivala Feria du Béziers s poudarkom na bikoborbah. Ta pet-dnevni dogodek privabi milijon obiskovalcev. Je tudi član mreže najstarejših evropskih mest in je eno najstarejših mest v Franciji. Raziskave iz marca 2013 kažejo, da Béziers izvira iz leta 575 pr. n. št., in je starejši od mesta Agde (grško Agathe Tyche, ustanovljen leta 525 pr. n. št.) in nekoliko mlajši od Marseilla (grško Massalia, ustanovljena leta 600 pr. n. št.). Mesto je naseljeno od neolitika, pred prihodom Keltov.

Rimsko mesto Betarra je bilo ob cesti, ki je povezovala Provanso z Iberijo. Rimljani so mesto odkrili kot novo kolonijo za veterane v letih 36–35 pred našim štetjem in ga imenovali Colonia Julia Baeterrae Septimanorum. Kamni iz rimskega amfiteatra so bili v III. stol. uporabljeni za gradnjo mestnega obzidja. V Rim so izvažali belo vino. Dolia, odkrita ob izkopavanjih blizu Rima, je označena z “Jaz sem vino iz Baeterrae in sem stara pet let”.

Mavri so jo zasedli mesto med letoma 720 in 752. Od X. do XII. stol. je bil Béziers središče vikontstva Béziers. Vikonti so vladali večini obalne ravnice okoli Béziersa, vključno z mestom Agde. Nadzirali so tudi glavno pot vzhod-zahod skozi Languedoc, ki približno sledi stari rimski cesti Via Domitia, z dvema ključnima mostovoma čez reko Orb pri Béziersu in čez Hérault pri Saint-Thibéryju.

stolnica sv, Nazarija, Beziers

Béziers je bil oporišče katarov v Languedocu, ki jih je katoliška cerkev obsodila herezije in ki so jih katoliške sile iztrebile v albižanski križarski vojni. Béziers je bil prvi napaden. Križarji so mesto dosegli 21. julija 1209. Križarji dajo katoličanom dajo ultimat, da izročijo krivoverce ali odidejo, preden začeno oblegati mesto, in da »ne bi delili svoje usode in propadli z njimi«. Ponudbo so zavrnili, še več, katarom so ponudili zatočišče. Mesto so naslednji dan oblegali, ga zasedli in v krvavem pokolu niso prizanesli nikomur, niti katoliškim duhovnikom, niti tistim, ki so se zatekli v cerkve. Eden od poveljnikov križarske vojske je bil papeški legat Arnaud-Amaury (ali Arnald Amalaricus, opat Citeauxa). Na vprašanje križarja, kako naj ločijo katoličane od katarov, ko so zavzeli mesto, je opat menda odgovoril: Caedite eos. Novit enim Dominus qui sunt eius (Pobijte, ker Gospod ve, kateri so njegovi). Križarji so požgali tudi stolnico svetega Nazarija, ki je ubila še tiste, ki so se zatekli v notranjost. Mesto je bilo oropano in požgano.

ZANIMIVOSTI:

Stolnica sv. Nazarija stoji na v visokem delu mesta, zaseda slikovito mesto, vidno od daleč, ko se na poti iz Narbonna približujemo Béziersu. Odličen primer srednje gotske arhitekture iz XIV. stol. (obokana ladja, široka 14 m, doseže višino 32 m, skupna dolžina je 50 m, okno zahodne rozete ima premer 10 m);
Plateau des Poètes (1867): velik angleški park sta oblikovala krajinska umetnika, brata Bulher. Vsebuje številne kipe pesnikov in monumentalen Titanov vodnjak, delo Injalberta;
Arene: Béziers ima dve areni, ena iz rimske dobe, katere strukture in temelji so se ohranili po večjih delih v okrožju Saint-Jacques, druga pa je bila zgrajena leta 1905 v slogu španskih bikoborskih aren, delo Fernanda Castelbon de Beauxhostesa. Slednja je ena največjih tovrstnih struktur v Franciji (13.100 sedežev);
Muzej likovnih umetnosti (Musée des Beaux-Arts), ustanovljen leta 1859, je leta 1934 dobil zapuščino Injalbertove vdove in leta 1975 risbe in umetniško zbirko Jeana Moulina. Med muzejskimi deli so platna slikarjev, tudi Vincenta van Gogha;
Le Pont Vieux, srednjeveški kamnit most čez reko Orb;
Le Cimetière Vieux (Staro pokopališče, XVIII. stol.) je s številnimi kipi in grobnicami pravi muzej na prostem;
Kanalski most je akvadukt – most, ki nosi prekop Canal du Midi čez reko Orb;
romanska cerkev sv. Jakoba iz XII.-XV. stol., skupaj s katedralo del romarske poti Via Tolosane v Santiago de Compostelo;
romanska bazilika sv. Afrodizija, prvega škofa in mučenca Béziersa;
arheološko najdišče Oppidum d’Ensérune in barje Étang de Montady , izsušeno leta 1247, da bi ustvarili polja in namakalni sistem, ki je viden iz Oppidum d’Ensérune.

Agde (29.090 preb.) je zdraviliško mesto v departmaju Hérault v pokrajini Languedoc-Roussillon. Severno od kraja se z reko križa vodni kanal Canal du Midi, ki skupaj z reko Garono preko Toulousa povezuje Sredozemsko morje (Sète) z Atlantikom (Bordeaux). Poleg samega središča občina vključuje tudi morska pristanišča in zdravilišča Le Grau d’Agde, la Tamarissière in le Cap d’Agde. Obmorska naselbina AgatheTyche je bila ustanovljena kot starogrška kolonija v V. stol. pred našim štetjem. Pod vizigotskim kraljem Alarihom II je bil leta 506 kraj s cerkvijo sv. Andreja prizorišče koncila. Približno v VI. stol. je Agde postal sedež škofije, ukinjene med francosko revolucijo. Njen poslednji škof, Charles François de Saint Simon Sandricourt, je bil v Parizu 26. julija 1794 usmrčen pod giljotino.

Panorama reke Herault, Agde

ZANIMIVOSTI:

Romanska katedrala sv. Štefana iz XII. stol., naslednica nekdanje karolinške cerkve iz IX. stol.; slednja je stala na temeljih starorimske cerkve iz V. stol., prvotno Dianinega templja. Ozemlje škofije je s konkordatom 1801 pripadlo škofiji v Montpellieru.
cerkev sv. Andreja, prvotno iz V. stol., sedež koncila v letu 506,
cerkev sv. Severa iz konca XV. stol.,
cerkev Notre-Dame-du-Grau iz leta 1584,
Canal du Midi z vodno ključavnico, mostom sv. Jožefa in upravno stavbo hôtel Riquet,
muzej podvodne arheologije l’Éphèbe,
otok vulkanskega izvora île de Brescou s trdnjavo Fort de Brescou iz XVI. stol.

“street food” v agdu

Sète (43.686 preb.) (okcitansko Seta) je pristaniško mesto in občina v departmaju Hérault v pokrajini Languedoc-Roussillon. Mesto je zgrajeno na in okoli hriba Mont Saint Clair, med slanim jezerom Étang de Thau, uporabljenim za gojenje ostrig in klapavic, in Lionskim zalivom. Sète je vzhodna izhodiščna točka vodnega kanala du Midi in končna točka kanala Rona-Sète. Sprva ribiška vas se je začela razvijati z izgradnjo Južnega kanala v letu 1681. Do leta 1927 se je imenovala Cette.

sete

ZANIMIVOSTI:

Molièrovo gledališče;
cerkev sv. Ludvika; ob njeni posvetitvi 1703 je zavetnik pristanišča Ludvik IX. postal tudi zavetnik celotnega mesta;
gledališče Théâtre Molière;
muzej Musée Paul Valéry
pokopališče le Cimetière Marin.

KRAJEVNE DOBROTE:

gastronomy/herault-departement

According to the legend, petit pâté de Pézenas was created by the Indian chef of Lord Clive, a British man who had come to Montpellier to treat his ill health, and was staying at a castle not far from Pézenas in 1766. He apparently shared the recipe with a pastry chef, so the product could be enjoyed throughout the region. Since 1991, a petit pâté de Pézenas brotherhood has been working to highlight and promote this dish.

Petit pâté de Pézenas is a cotton reel-shaped, golden pie with a sweet and savoury minced mutton filing. This speciality is very popular as a hors-d’oeuvre, and more surprisingly as a dessert, due to its slightly sweet notes. A red or rosé wine, or a Frontignan Muscat are ideal to accompany this dish, which is so popular in the region.

Produced in the departments of Gard, Hérault, Lozère and Aude, Pélardon is a delicious, soft-centred small cheese, made with unpasteurised goat’s milk and benefiting from a Protected Appellation of Origin. Ladle-formed and then left to mature on wicker racks for at least eleven days, Pélardon may be eaten young or more mature, with a glass of red wine from Languedoc.

Try warm Pélardon – covered in breadcrumb then oven-baked with a drizzle of olive oil – served with a fresh salad!

Bourride sétoise is a white fish stew that dates back a very long way. Indeed, this dish was first brought to the region by the Phocaeans, and its name comes from the Provençal word boulido, meaning boiled. There is also a Marseilles version.

Bourride sétoise mainly consists of baudroie, the local name for monkfish, a few vegetables and aioli. The fish is cooked in a court bouillon of vegetables with crushed tomatoes and onions, oil, white wine, saffron, thyme and orange zest. The monkfish is then cut and served topped with the garlicky aioli bouillon.

This hearty dish is generally served with boiled potatoes and sometimes croutons. The meal is served with a glass of white wine from the Rhône Valley.

Tiellesétoise, a delicious golden-orange pie, was brought to Sète from Gaeta in Italy, in the 18th century. The chef Adrienne Virduci was the first to develop it commercially in 1937.

This scalloped-edged pie is traditionally filled with little octopuses in a spicy tomato sauce, but it can also include squid, cuttlefish and sardines. A classicbread dough is usually used to enclose the filling.

Tiellesétoise can be served as a starter, hot or cold. Because it is easy to transport, it is also very good for picnics.

Grisettes de Montpellier are some of the oldest sweets in France. They have their origin in preparations made by apothecaries in the town during the Middle Ages. According to legend, grisettes de Montpellier were very much enjoyed by pilgrims on the Way of St James, who used them to refresh their mouths.

They are small, completely black balls, the size of a pea, lightly powdered with granulated sugar. Traditionally, they are made in a cauldron with water, sugar, honey, liquorice and a little colouring. After a substantial increase in production during the 18th century, now there is only one producer of grisettesleft in Montpellier. This does not stop this sweet from being very popular in the region, with local people and tourists alike.

Kuhinja deparmaja Herault

Potepinko

Kolesarska potovanja

13. Nissan – Sete (62 km)

OPIS POTI:

ZANIMIVEJŠI KRAJI:

ZANIMIVOSTI:

ZANIMIVOSTI:

ZANIMIVOSTI:

KRAJEVNE DOBROTE:

ŠE KAKŠEN LINK:

OPIS POTI:

ZANIMIVEJŠI KRAJI:

ZANIMIVOSTI:

ZANIMIVOSTI:

ZANIMIVOSTI:

KRAJEVNE DOBROTE:

ŠE KAKŠEN LINK:

​